OF

Ker je pred nami praznični teden, zapišimo še katero o praznikih.

Pri nas imamo v enem letu kar za štirinajst dni državnih praznikov in dela prostih dni. Ob njih javne ustanove in mnogi zavedni državljani izobesijo zastave. A sta med njimi vsaj dva taka, ki nekaterim ne sedeta; tako se zgodi, da na dan upora proti okupatorju (27. aprila) in na dan reformacije (31. oktobra) zastav ne obesijo. Lani smo počastili spomin na Primoža Trubarja in zdi se mi, da smo se ob njem zedinili. Če beremo poročila o Trubarjevih slavnostih v letu 1908, vidimo, da so bili Slovenci ob njem takrat še povsem razdeljeni na »reformacijski« (svobodomiselni) in protireformacijski (katoliški) tabor. Pol tisočletja smo torej rabili, da smo premagali ideološke delitve v pogledih na eno najpomembnejših obdobij v slovenski zgodovini. Jih bomo za pomiritev v pogledih na obdobje 1941-45-91 kaj manj?

Nekateri modrujejo: če ne bi bilo Partije in njene OF, potem ne bi bilo toliko medvojnih in povojnih žrtev, tragedije v Dražgošah, povojnih pobojev in procesov, nacionalizacije in komunizacije, manj bi zaostali za nekaterimi sosedi … Že mogoče, a dejstvo je, da je Partija bila. In če se ne bi maloštevilnim komunistom v OF pridružili številni nekomunisti, bi prvi brez drugih nič ne opravili. Ti »drugi« naj bi bili od prvih »zapeljani«, a kolikor je meni znano, so bili le redki, ki so po vojni in vse do danes svojo odločitev za upor skupaj s komunisti javno obžalovali. Niso je obžalovali sokoli (Josip Rus, Vitomil Zupan, Niko Kavčič), izjemno številni kulturniki in intelektualci (Josip Vidmar, Dušan Pirjevec), krščanski socialisti (Edvard Kocbek, Janez Stanovnik), pripadnice levo usmerjenih ženskih organizacij (Angela Vode) … Nekateri od njih so po vojni od te druščine odpadli, postali »disidenti«, a medvojni zavezi in njenemu boju se niso odrekli. Kocbek je Tovarišiji postavil literarni spomenik, »nihilistični« profesor Pirjevec je na predavanju (ki sem ga sam poslušal) vzrojil, ko je hotel kdo omalovaževati druščino, ki ji je pripadal kot Ahac. Eden redkih, ki so se od OF odločno distancirali, je Ljubo Sirc, ki ji je pripadal kot član skupine Stara pravda (pozneje izključene in obsojene na Nagodetovem procesu), v NOB pa je sodeloval kot borec prekomorskih brigad …

Slovenci smo se do 2. sv. vojne radi primerjali s Čehi, s katerimi smo imeli dotlej tudi podobno usodo. Čehe so si Nemci podredili že leta 1938 in potem so vse do pomladi 1945 nemško okupacijo dolgih sedem let v glavnem potrpežljivo prenašali. Žrtev med moškimi je bilo tako gotovo manj, kot bi jih bilo, če bi se uprli. Ko so naredili atentat na »protektorja« Heydricha in ga ubili, so Nemci v vasi Lidice za kazen pobili vse odrasle moške. Čehi se niso osvobodili sami; svobodo jim je spomladi 1945 na svojih bajonetih prinesla Rdeča armada, hkrati z njo pa še komunistično oblast, ki so jo morali prenašati vse do leta 1989. Slovenci smo jo do pomladi 1990, ko smo izvolili novo. A tudi komunistično, ki se je na oblast priborila sama, smo prenašali drugače kot Čehi, večina jo je kljub njeni nedemokratični naravi imela za svojo. Zanjo se je velik del naroda opredelil že z vstopom v OF in s sodelovanjem v NOB. Spraševati se zdaj o smislu dejanj tistih, ki so se uprli in na koncu kljub žrtvam oziroma ravno zaradi njih in z njimi zmagali, je torej povsem nesmiselno. Bojim se, da gre pri omalovaževanju OF in NOB bolj za poskus, da bi za nazaj osmislili držo tistih, ki so pod idejnim vodstvom Cerkve sodelovali z okupatorjem in bili poraženi …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 4. avgust 2010 / 07:00

Največ časa o arbitražnem sporazumu

Predsednik državnega zbora je pred parlamentarnimi počitnicami ocenil delo parlamenta v prvi polovici leta.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 5. november 2017 / 23:21

Kranj nekoč in danes

Hotel Jelen je bil zgrajen na mestu, kjer je v preteklosti že stala gostilna Jelen. Kot priča fotografija iz leta 1920, je bila to enonadstropna stavba. Z nadzidavo za eno nadstropje so pr...

Jesenice / nedelja, 5. november 2017 / 23:18

Občina bo kupila električno vozilo

Jesenice – Občina Jesenice bo v letu 2018 kupila električni oziroma hibridni avtomobil in uredila električno polnilnico. Skupna vrednost nakupa bo 49 tisoč evrov.

Železniki / nedelja, 5. november 2017 / 23:17

Cesta v Sorico prihodnje leto

Za dokončanje rekonstrukcije regionalne ceste v Sorico so izbrali Gorenjsko gradbeno družbo.

Nasveti / nedelja, 5. november 2017 / 23:10

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

GG Plus / nedelja, 5. november 2017 / 23:08

Za svet brez odpadkov

Žirovka Erika Oblak, svetovalka pri Zero Waste Europe ter sodelavka organizacij Ekologi brez meja, Eko krog in GAIA, je pred časom v Krajevni knjižnici Žiri spregovorila o tem, zakaj se je pomembno za...