Ob sobotah zgolj dežurstva

V okviru varčevalnih ukrepov pri ministrstvu za javno upravo med drugim razmišljajo o ukinitvi sobotnega dela upravnih enot.

Kranj – O ukinitvi oziroma zmanjšanju obsega sobotnega dela upravnih enot in davčne uprave, s čimer bi prihranili okrog 130 tisoč evrov, se je ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pred časom pogovarjala tudi z načelniki upravnih enot. Poudarila je, da ne želijo okrniti pravic strank, ki bi te storitve upravičeno potrebovale. Zmanjšali naj bi le opravljanje storitev, po katerih ob sobotah ni povpraševanja.

Po nekaterih storitvah ob sobotah ni velikega povpraševanja tudi na upravnih enotah po Gorenjskem. Kljub temu se načelnici upravne enote Kranj Olgi Jambrek zdi nekakšno dežurstvo majhnega števila zaposlenih ob sobotah še vedno primerno, saj so tretja največja upravna enota v Sloveniji. »Ker smo v času recesije, ko varčujemo na vseh koncih, si moramo vseeno postaviti tudi vprašanje, koliko si takšne sobote lahko privoščimo – mesečno nas namreč vsaka sobota stane okrog štiristo evrov fiksnih stroškov, ki jih ni mogoče zmanjšati,« je še dodala Olga Jambrek. V minulem letu so ob sobotah našteli od 50 do 60 strank, delalo pa je od 15 do 17 zaposlenih. Letos so število zaposlenih zmanjšali na pet, saj se je izkazalo, je pojasnila Olga Jambrek, da je največje povpraševanje po hitrih postopkih, se pravi po raznih dokumentih, potrdilih, overitvah in podobno. Letos se je število strank še zmanjšalo, stranke pa še vedno največ povprašujejo po enostavnih postopkih. Zato so ministrstvu za javno upravo predlagali, naj se ohrani nekakšno sobotno dežurstvo v sprejemni pisarni, kjer sprejemajo vloge za vse upravne postopke, opravljajo upravne overitve in izdajajo vsa potrdila iz uradnih evidenc, na področju prometa ter na področju prijavno odjavnih zadev in osebnih dokumentov.

S tem, da bi bilo smiselno obdržati sobotna dežurstva zgolj v Kranju, ki je največja upravna enota na Gorenjskem, se je strinjal tudi vodja oddelka za občo upravo pri upravni enoti Tržič Janez Palovšnik. Pojasnil je, da so v prvem letu, ko so uvedli sobotno delo upravnih enot, ob sobotah našteli 208 strank, že naslednje leto pa se je njihovo število razpolovilo. »Podoben trend se nadaljuje tudi letos. Največje povpraševanje je bilo po upravnih overitvah, ki pa jih lahko stranke opravijo na katerikoli upravni enoti,« je še dodal Palovšnik. O smiselnosti sobotnega dela dvomi tudi vodja oddelka za občo upravo in druge upravne naloge pri upravni enoti Radovljica Irena Jan. Ob sobotah njihove storitve potrebuje precej manj strank kot ob običajnih delovnih dnevih. »Zato smo že lani septembra ob sobotah zmanjšali število zaposlenih, tako da so zdaj ob sobotah zaposleni le trije uslužbenci.« Podobno je na Jesenicah, kjer se sobotno delo prav tako ni izkazalo za upravičeno. »Lani je ob sobotah povprečno delalo osem sodelavcev za 21 strank. Število strank se je letos še zmanjšalo, saj jih je bilo v prvih štirih sobotah v povprečju 13,« je pojasnila načelnica upravne enote Jesenice Alenka Burnik. Tudi pri njih so se stranke ob sobotah najpogosteje oglasile zaradi izdaje osebnih izkaznic in potnih listov ter overitve dokumentov. Izredno majhno zanimanje, je dejala Alenka Burnik, pa je za storitve s področja posegov v prostor in kmetijstva. Zaradi izredno majhnega zanimanja za njihove storitve ob sobotah tudi načelnik upravne enote Škofja Loka Branko Murnik meni, da bi bile delovne sobote smiselne predvsem v času večjih zamenjav dokumentov in drugih listin.