Stoletnica, praznik za celo leto

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. april 2009 / 06:00

V sredo bo v dvorani Kongresnega centra na Brdu slavnostni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Kranj. Dirigiral mu bo vodja orkestra Tomaž Kukovič, od letošnjega februarja tudi vršilec dolžnosti ravnatelja Glasbene šole.

Kako se počutite v koži vršilca dolžnosti ravnatelja Glasbene šole?

"V glasbeni šoli kot pedagog delam deset let in spomnim se, da sem v vseh teh letih na funkcijo ravnatelja vedno gledal z neke distance. Pa ne, da bi se bal samega instituta ravnatelja, predvsem sem se vedno spraševal, kako je z nekakšno lahkotnostjo to funkcijo uspevalo opravljati mojemu predhodniku. Vselej je vse potekalo po nekem ustaljenem redu. Pa vendar se je v nas učiteljih pojavljalo vprašanje, kako doseženo raven, organizacijske navade še izboljšati, jih mogoče celo zastaviti na drugačen način.

Zakaj sem se odločil prevzeti mesto vršilca dolžnosti ravnatelja v tem, lahko bi rekel, prehodnem obdobju? K temu so me spodbujali nekateri sodelavci, k odločitvi pa je pripomoglo tudi dejstvo, da sem bil novembra izbran za predsednika odbora za pripravo praznovanja 100-letnice glasbene šole, kar je nedvomno letošnji največji zalogaj za glasbeno šolo. Zavedal sem se, da se spuščam v zelo polno in dejavno delo, hkrati pa mi je bil tudi velik izziv, da kljub temu, da ne živim več v Kranju, po čim boljših močeh prispevam k praznovanju 100-letnice. Sam namreč s to šolo diham že od petega leta dalje, ko sem se začel učiti inštrumenta.

Po dveh mesecih in pol lahko rečem, da so moji občutki dobri. Dobivam zelo pozitivne odzive z različnih strani, bodisi od učiteljskega zbora bodisi s strani staršev. Mnogi mi rečejo, da se čuti nekak nov veter. Je pa res, nekateri sodelavci me sprejemajo dobro, drugi malo manj. Ampak tako je, nikoli ni za vse enako dobro. Sam sem dosleden in strog, veliko dam na red in disciplino in imam rad, da so zadeve urejene. Bistvenega pomena je, da naša glasbena šola raste v vseh pogledih. Trenutno šolo obiskuje okrog 650 učencev, kolektiv glasbenih pedagogov in ostalega osebja šteje okrog 50 zaposlenih in lahko rečem, da poučujemo skoraj vse inštrumente. Nimamo fagota in ljudskih inštrumentov, kot so tamburica in citre, velika zasluga prejšnjega ravnatelja pa je, da imamo v letošnjem letu tudi pouk viole in kontrabasa."

Pet let že vodite tudi Mladinski pihalni orkester Glasbene šole ...

"Vodenje Mladinskega pihalnega orkestra sem od kolega Mateja Rihterja prevzel leta 2004 in ga postavil na noge takega, kot je sedaj, ko ima kar okrog 60 članov. Ta je hkrati za učence postal tudi neke vrste obveznost. Mislim, da nam gre z orkestrom zelo dobro, saj smo nanizali že nekaj uspešnih nastopov, naš vsakoletni zaključni koncert pa je vselej razprodan. Veseli me, da sem v orkester uspel pritegniti otroke, hkrati pa tudi njihove starše, ki so mi vselej v veliko pomoč in podporo."

Obeleževanje 100-letnice šole vam poleg običajnega ravnateljskega dela letos najbrž vzame največ časa? Dogodke ste raztegnili preko celega leta in ne mine mesec brez koncerta, predstavitve, nastopa ...

"Praznovanje smo zastavili projektno. Desetletja je mogoče praznovati z enim dogodkom, mogoče enim tednom, stoletnica pa je dogodek generacije, zato smo se odločili, da nanjo Kranjčane in širšo javnost opozarjamo preko celega leta. Osnovni koncept je bil vsaj en dogodek vsak mesec. Tako smo januarja začeli z zletom nekdanjih učencev in profesorjev, februarja smo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili koncert, na katerem so naši učenci izvajali samo dela slovenskih skladateljev, v goste smo povabili skladatelja in literata, predstavili pa smo tudi zbornik Glasbene šole ob 100-letnici, za katerega lahko rečem, da prejemamo same pohvale. Marca smo veliko sodelovali s kranjskimi osnovnimi šolami in vrtci in v dvorani glasbene šole pripravili kar osem nastopov za naše najmlajše. Prihodnjo sredo je v načrtu prvi vrhunec letošnjih praznovanj, koncert Mladinskega pihalnega orkestra. Maja bomo nanizali nekaj koncertov naših zdajšnjih in nekdanjih učencev v okviru Tedna mladih, in sicer različnih glasbenih zvrsti, od klasike, do rocka in popa, v juniju pa bomo speljali večera jazza. Prav tako junija bo že tradicionalno potekal festival klasične glasbe Musica Carnium, ki bo tokrat v celoti posvečen glasbeni šoli, na dveh koncertih bodo nastopili naši sedanji učenci, na dveh pa nekdanji, ki svoje glasbeno izobraževanje nadaljujejo bodisi na srednji šoli ali akademiji.

Po poletnem premoru v septembru načrtujemo koncert učiteljev, na katerem upam, da bom kljub obilici dela lahko sodeloval tudi jaz, sledila pa bo tudi okrogla miza z nekdanjimi ravnatelji, mislim, da jih je pet. V sodelovanju z Zavodom za turizem bomo pripravili razstavo likovnih del, ki so jih ob 100-letnici pripravili naši mladi glasbeniki, v sodelovanju z Gorenjskim muzejem pa bomo "napolnili" tudi muzejsko vitrino s starimi instrumenti in razstavo na temo stoletnice.

Osrednja prireditev bo slavnostna akademija v oktobru, mesecu, ko je bila šola tudi ustanovljena, vrhunec pa bo nastop šolskega simfoničnega orkestra. Tako moja, kot želja kolektiva je, da postavimo nov simfonični orkester Glasbene šole, v katerem bi igrali naši najboljši učenci in tudi mi, učitelji, in spet tisti nekdanji učenci, ki se šolajo na višji stopnji. Poleg tega je naša želja tudi ustanoviti šolski pevski zbor. Že imamo pripravljene skladbe za zbor, ki naj bi ga sestavljalo med 100 in 150 otrok. V novembru se dogovarjamo z Glasbeno matico iz Trsta, ki praznuje enako obletnico kot mi, pripravili pa bomo dva skupna koncerta, v Kranju in v Trstu. Praznovanje bomo zaključili s še enim koncertom v decembru."

Kot rečeno, bo prvi vrh praznovanj v sredo s slavnostnim koncertom na Brdu ...

"Ko sem kot vodja in dirigent orkestra razmišljal o našem nastopu, sem imel pred očmi, kako sam kot učenec nikoli nisem imel priložnosti spoznati avtorja skladb, ki sem jih igral. Zakaj ne bi otrokom ponudili stika s skladatelji, sem razmišljal in glede na to, da je v kranjski glasbeni šoli "gor raslo" kar nekaj v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu uveljavljenih avtorjev, sem si zastavil izziv le-te poiskati in jim naročiti skladbe posebej za ta koncert. Odzvalo se je sedem avtorjev: Damijan Močnik, Dušan Bavdek, Lojze Krajnčan, Matej Rihter, Gašper Jereb, Tomaž Završnik Foma in Matjaž Vlašič. Pripravili so zelo raznolik program skladb, tudi posodobljenih priredb za orkester, v goste pa smo povabili še nekaj odličnih solistov."

Vam v teh dneh ostane še kaj časa za igranje klarineta?

"Profesor z akademije mi je nekoč rekel, če en dan ne igraš, to veš sam, če dva dni ne igraš, to ve tvoja žena, če tri dni ne igraš, to vedo vsi. Pri meni vedo vsi. Žal mi ne ostane veliko časa za igranje, trenutno zgolj toliko, da ostanem v kondiciji. Če le imam nekaj minut, grem v učilnico in zaigram, igram pa tudi z mojo najboljšo učenko Veroniko Rogelj, ki sem jo edino še obdržal od mojih učencev, druge so namreč prevzeli drugi pedagogi. Z njo bova igrala tudi na samostojnem koncertu, saj jeseni odhaja v srednjo glasbeno šolo."

Čez slabo leto dni bo sicer ponoven razpis za mesto ravnatelja, pa vendar, kaj po vašem mnenju po sto letih potrebuje glasbena šola, pa še nima?

"Kranjska šola bi že bistveno prej kot v stotih letih potrebovala prostore na enem mestu, v eni sami stavbi. Zdaj smo namreč razseljeni na tri lokacije. Dve lokaciji so si že ogledali moji predhodniki, sam pa trenutno najbolj zagovarjam lokacijo v sedanjem delavskem domu, kjer bi lahko dobili tudi sodobno koncertno dvorano. Hkrati pa je za šolo zelo pomembno, da ohranjamo kvaliteto poučevanja, ki jo imamo, in da jo tudi čimbolj nadgrajujemo. Devet zlatih plaket na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter prav toliko zlatih priznanj na regijskem tekmovanju v tej pomladi so rezultati, na katere smo lahko ponosni."