Družinam prijazna občina?

Odločitev za izgradnjo hiše ali nakup stanovanja spada med najpomembnejše finančne odločitve v življenju posameznika oz. družine. Redki posamezniki imajo srečo, da investicijo financirajo z lastnimi viri, večina pa za ta namen najame posojilo komercialnih bank. Zaradi omejenega obsega razpoložljivih dohodkov se mora družina zato odreči odložljivim izdatkom. Gledano na dolgi rok, ko veš, da investicija danes pomeni lažjo prihodnost tvojemu otroku, odrekanja niso težka. Ker je višina plačila programa v vrtcu določena na podlagi premoženja in dohodkov, se zastavlja pomembno vprašanje, kolikšen je dejanski razpoložljivi dohodek družine, ki se je odločila za investicijo v nov dom.

Marsikatere slovenske občine na takšne odločitve družine gledajo pozitivno in dolgoročno. V občinski proračun najprej pritečejo nezanemarljiva finančna sredstva že z izdajo gradbenega dovoljenja. Bivanje posameznika v občini pomeni mesečne prilive iz dohodnine. Z dodatnimi spodbudami pa družinam prijazna občina pritegne starše, da svojega otroka vpišejo v vrtec s sedežem na njihovem območju. Mestna občina Ljubljana poleg spodbud za družine, ki jih bremenijo stanovanjski krediti, v začetku leta določi še posebne popuste, npr. 20 odstotkov za otroke v prvem starostnem obdobju. Z vidika dohodkov na družinskega člana primerljivo družino v MOL bremenijo manjši izdatki za vrtec kot družino iz naše občine. Če pogledamo še odpiralni čas, ki bi moral biti bolj prilagojen družinam, katerih starši dnevno migrirajo na delo v Ljubljano, je prednost osrednje občine še večja.

 

Ali je v interesu naše občine, da se družine z mladimi otroki ne bodo odločale za rešitev stanovanjskih problemov, ali pa se bodo morale za otroke odločati šele, ko bodo te probleme že rešile. Dejstvo, da »problem« ni rešen, ko najameš kredit, ampak ko ga odplačaš (običajno 15-20 let). Ne smemo pozabiti, da je prejšnja vlada ukinila stanovanjsko olajšavo (nova vlada pa je kljub obljubam prepočasna pri ponovni uvedbi) in da država prav z ničemer ne stimulira mladih, da bi se odločali za čimprejšnjo osamosvojitev. Ne delam si utvar, da bo znižanje plačila vrtca bistveno zmanjšalo visoke obremenitve, ki jih v primeru kreditov moraš prevzeti. Vseeno pa pomeni dobro voljo občine, da pokaže pripravljenost za podporo, še posebno v času finančne krize, ko spreminjanja kreditnih pogojev niso najbolj priporočljiva in seveda možna. Ne pozabimo, da plačila vrtca družinam iz višjih plačilnih razredov nanesejo tudi do 4 tisoč evrov letno.

 

Pobuda za dodatno znižanje plačila vrtca zaradi investicije v dom, ki jo je v začetku leta 2008 podal svetnik Zaresa v občinskem svetu, je seveda naletela na gluha ušesa. Družinam prijazne občine z dolgoročnim pogledom bi tako smešno nizko številko dodatnih bremenitev, ki predstavlja zgolj 0,1 odstotka vrednosti občinskega proračuna za leto 2009 (oz. toliko kot v proračun prinesejo samo pobrane globe), vzele kot dodatni argument, da pobudo podprejo.

 

S. P.

(naslov v uredništvu)