Zlati grob pod kranjsko občino

Pod stavbo kranjske občine so pred dnevi naleteli na neobičajno najdbo. V kleti so povsem po naključju odkrili neznani grob, poln zlatih palic. O njihovem poreklu in vrednosti doslej še molčijo, v občinski upravi pa menda že razmišljajo, v kakšen namen bodo uporabili denar od prodanega zlata.

»Kur…, jest sem tle dol v tej ropotiji iskal ene dokumente, k' mi je naročil šef, pol sem se pa naslonil na steno, mor'te vedet, da je tle vroče ko sto hudičev, in se je ta kar naenkrat udrla. Ti mat… sem se ustrašu'. Pol pa le začnem brskat in kopat po zidu naprej. Ven iz luknje, ki je bila skoz' večja, je začel pihat en švoh vetrič in takoj sem vedu, da mora biti to nekaj večjega. Kakšen podaljšek od Postojnske jame, he he. No, hecam se,« je povedal najditelj, naj zaradi varovanja osebnih podatkov zamolčimo njegovo ime, ki je v nadaljevanju v roke zagrabil kramp in po kakšni uri razbijanja zidu onemel od presenečenja. Pred njim je zazeval velik, kakih 30 kvadratnih metrov velik prostor, v katerem najditelj sprva ni videl prav nič. Ko so se mu oči privadile na temo, je sredi prostora opazil nekakšno korito in ko je podrgnil po nekakšnih ploščah, so te zasijale v vsem svojem zlatem sijaju. Šlo je za precejšnjo količino zlatih palic oziroma plošč, ki so ležale v sarkofagu, srednjeveškem grobu, poleg tega pa sta bili ob vsaki strani groba, na tlakovanem podu, še dve skladovnici zlatih palic (glej na fotografiji).

»Ne, nč nisem vzel. Niti enega kosa. Veste, jaz imam raje čisto vest in ponoči mirno spim, ne da bi se bal, kdaj bodo prišli pome,« je povedal najditelj. »Poklical sem moje šefe in s tem se je moje delo tu končalo. Ne vem, kaj so se naprej zmenili. Vem le, da je bilo te dni na občini kup nekih policajev, takih in drugačnih strokovnjakov in zgodovinarjev. Novinarjev pa, koker vem, še ne. Vi ste taprvi.« O najdbi smo želeli izvedeti kaj več tudi od vrha občinske uprave, a ti zaenkrat še ne dajejo izjav za javnost. Spodoben kot sem, sem Mali brat seveda poiskal podatke drugje in izvedel marsikaj. Menda gre za več kot 600 zlatih plošč, na katerih je odtisnjen znak v obliki velike črke S, pod katero je nekakšen okrogel predmet, ki je še najbolj podoben košarkarski žogi znamke Tigar. Zlate palice, najdene poleg groba, so nekoliko težje od plošč, našteli pa so jih menda nekaj več kot 30. Na njih je prav tako znak v obliki črke S, vendar pa pod njimi ni videti »košarkarskih žog«. Trenutno še ni znano, kdo in kdaj naj bi ta veliki zlati zaklad očitno skril pod stavbo kranjske občine. Ker je bilo zlato povsem zaprašeno, kar pa ne pomeni, da je nekdo zlato tja prinesel pred davnimi stoletji. Predvsem so košarkarske žoge znamke Tigar, ki so odtisnjene na zlatu, tiste, ki burijo duhove, da je zaklad pod občino skril nekdo v času slovenskega osamosvajanja.

Medtem ko raziskava poteka naprej, pa menda v občinski upravi že kujejo načrte, kam bodo namenili denar od prodanega zlata. Prepričani so namreč, da je zlato občinsko in samo občinsko. Tik pred zaključkom redakcije sem izvedel, da so tudi po nekaterih drugih občinah začeli mrzlično kopati po kleteh, tako v Radovljici kot v Škofji Loki in na Jesenicah. Ali so že kaj našli, še ne vemo, vsekakor pa vas bomo o tem obveščali v naših prihodnjih objavah.