Koroški postni prti

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 10. april 2009 / 06:00

Slovenci v zamejstvu (137)

Jutri zvečer bodo po koroških cerkvah odstranili postne prte, s katerimi so na pepelnično sredo, na začetku posta, prekrili glavne oltarje. Tradicija izobešanja postnih prtov je koroška posebnost, saj pravijo, da najmanj polovica postnih prtov pred veliko nočjo visi prav na Koroškem. Nekateri od njih imajo veliko zgodovinsko in umetniško vrednost. Takšen je postni prt v farni cerkvi v Ločah/Latschach ob Baškem jezeru, ki ga je leta 1991 v Piranu, pod vtisom vojnih grozot na Hrvaškem, naslikal znani koroški slovenski umetnik, slikar Valentin Oman ali Folti po domače, rojen v sosednji vasi Šteben/St. Stefan pri Bekštajnu/Finkenstein.

O koroškem običaju postnih prtov in o znamenitem Omanovem prtu v domači cerkvi mi je v soboto v Bistrici na Zilji pripovedoval Simon Triessnig iz Loč, ki ga tudi v Sloveniji mnogi poznajo predvsem zaradi dolgoletnega petja v oktetu Suha. Zaradi velikih obveznosti se je od okteta poslovil, dejaven pa je ostal na domači kulturni in politični sceni. Veliko piše o krajevni zgodovini in o rojakih, ki so veliko pomenili za kraj in za Slovence na Koroškem. V bližnjih Bačah/Faak je bil rojen Franc Treiber, ki je napisal znamenito koroško pesem Nmav čez izaro …

»Ker so bili ljudje v srednjem veku večinoma nepismeni, so jih s slikami na prtih seznanjali z biblijskimi dogodki, še posebej z dogodki, povezanimi v veliko nočjo. Pogled na prte naj bi bil tako tudi post za oči,« je pojasnjeval pomen postnih prtov Simon Triessnig. »Valentin Oman pa s štirinajstimi postajami križevega pota, upodobljenimi na svojem prtu, na umetniški način opozarja na krutost in nesmisel vojne na Balkanu ter z uporabo črke tau iz hebrejske abecede kliče k miru. Črka tau je namreč simbol miru.«

Narodni svet koroških Slovencev, ena od dveh krovnih političnih organizacij Slovencev na Koroškem, ima zaradi odstopa Matevža Grilca novega predsednika. Ta je dolgoletni slovenski manjšinski politik na Koroškem in nekaj časa tudi poslanec avstrijskega parlamenta Karel Smolle. Po njegovem mnenju so trije glavni problemi enotnost manjšinskih organizacij, odnos Slovenije do manjšine in spoštovanje odločb avstrijskega ustavnega sodišča.