Komantar: Šepetanje letal

Dvomesečne meritve letalskega hrupa ob Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so pokazale, da mejne vrednosti niso prekoračene. Podatek, da je povprečen izmerjeni kazalec hrupa v dnevnem času 55 decibelov in v nočnem času 45 decibelov, predstavnikov civilne iniciative seveda ni zadovoljil. Kot je slikovito ponazoril predsednik civilne iniciative Branko Pajer, so meritve pokazale, kot da letala podnevi niso prav nič glasnejša od navadnega govorjenja, ponoči pa od šepetanja.

Prvi rezultati meritev so torej takšni, da lahko Šenčurjane, nad katerimi z brniškega letališča (tudi) vzletajo in pristajajo letala, prikazujejo kot nezadovoljne nergače, ki želijo bližino letališča izkoristiti za neutemeljene zahteve po odškodnini. A takšen vtis bi bil povsem napačen. Prvič zato, ker odškodnin (vsaj doslej) ne zahtevajo. Drugič, ker kazalci hrupa sploh ne prikažejo, kakšno raven hrupa doseže posamezno letalo v trenutku vzletanja ali pristajanja, temveč pokažejo povprečno raven letalskega hrupa, ko ga porazdelimo čez ves dan. Kot bi hrup ob poku topa porazdelili na 24 ur in bi v povprečju slišali padec šivanke, razmišlja Pajer. In tretjič, ker se Šenčurjani dobro zavedajo, da živijo poleg letališča in je hrup letal neizogiben, zato so se nanj v 46 letih, odkar so na Brniku odprli osrednje slovensko letališče, tudi že privadili. V civilno iniciativo so se predvsem zbrali z namenom, da skupaj z odgovornimi poiščejo poti, kako bo lahko letališče prijaznejše do okoliških prebivalcev.

V dobrih šestnajstih mesecih, odkar je civilna iniciativa začela delovati, so nekaj tudi že dosegli. Uresničene so bile njihove zahteve o monitoringu hrupa, prilagoditvi procedure vzletanja in pristajanja na način, da čim manj letal preleti Šenčur, ter zahteva o ukinitvi nočnih trenažnih poletov. Tudi protihrupno gozdno pregrado, ki so jo ob zadnji rekonstrukciji letališča pred tridesetimi leti odstranili, bodo po obljubah vodstva Aerodroma Ljubljana postavili najkasneje v letu dni. Popolna prepoved poletov v nočnem času ni uresničljiva, ker bi zavrla nadaljnji razvoj letališča, a neizpolnjenih je še nekaj obljub: novi koridor vzletanja nad Šenčurjem, merjenje emisij plina v zrak in meritve onesnaženosti tal v okolici letališča ter priprava pravilnika o dovoljenem skupnem hrupu in emisiji letal in višini pristojbin za kršitve. Slednjega zahteva tudi zakon o letalstvu, ki je začel veljati že aprila 2001, ministrstvo za promet pa ga obljublja iz leta v leto. Tudi to je znak ignorance ne samo do zakona, ampak tudi do problemov državljanov.