Letos v gozdu že štirje mrtvi

V Sloveniji so se letos pri delu v zasebnem gozdu smrtno ponesrečili že štirje ljudje. Dela se v kriznem času lotevajo tudi ljudje, ki ga niso vajeni.

Kranj – »Lastnike gozdov želimo opozoriti, da je delo v gozdu eno najbolj nevarnih, saj vključuje dela z nevarnimi stroji na prostem, ponavadi na strmih in nevarnih terenih in marsikdaj v težkih vremenskih razmerah. Samo v zadnjih treh tednih so se pri delu v gozdu smrtno ponesrečili trije ljudje, od začetka leta pa že štirje. Skoraj vsak teden beležimo kakšno novo nesrečo in če se bo tak trend nadaljeval, bo leto 2009 zapisano s črnimi številkami. Na povečano število nesreč vpliva tudi recesija. Za sečnjo se odločajo tudi lastniki, ki imajo zelo majhno gozdno posest in v preteklosti niso sekali. Takšni občasni sekači pa se premalo zavedajo nevarnosti dela v gozdu, niti niso za to delo ustrezno usposobljeni in opremljeni,« je na torkovi novinarski konferenci dejal Andrej Drašler, generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in poudaril, da se je v zadnjem obdobju število nesreč s smrtnim izidom in tudi drugih nesreč v gozdu zmanjšalo. V zadnjih desetih letih se je pri delu v zasebnem gozdu smrtno ponesrečilo povprečno devet ljudi na leto, največ (šestnajst) v letu 2000 in najmanj (trije) v letu 2006.

Ministrstvo si skupaj z zavodom za gozdove prizadeva z različnimi ukrepi zmanjšati število nesreč pri delu v gozdu. Na leto zagotavlja skoraj 83 tisoč evrov za izvedbo tečajev varnega dela z motorno žago in s traktorjem v gozdu, v okviru ukrepa Povečanje gospodarske vrednosti gozdov sofinancira nakup nove (in bolj varne) mehanizacije in opreme za delo v gozdu, še ta mesec pa bo objavilo javni razpis za financiranje usposabljanja v gozdarstvu, s čimer bo lastnikom gozdov in drugim omogočilo pridobiti certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za poklice sekač, traktorist in gojitelj.

Kot je povedal direktor zavoda za gozdove Jošt Jakša, dajejo pri svetovalnem delu velik poudarek varnemu delu v gozdu. V petnajstih letih se je tovrstnih tečajev udeležilo 25 tisoč lastnikov gozdov, od tega samo lani, ko so uvedli še nov tečaj – za varno delo z gozdarsko prikolico in hidravlično nakladalno napravo, okoli tri tisoč. Jurij Beguš, ki v zavodu vodi oddelek za gozdno tehniko, ugotavlja, da se večina nesreč zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti dela, nepoznavanja tehnike dele, zastarelih ali slabo vzdrževanih traktorjev in motornih žag, pomanjkljive varovalne opreme in slabe fizične (in psihične) pripravljenosti za delo v gozdu. Največ nezgod se primeri starejšim od petdeset let, pri sečnji, v zgodnji spomladi in jeseni ter v sobotah.