Kaj se dogaja z zdravstvom

Na povabilo evropskega poslanca Jelka Kacina so za okroglo mizo o zdravstvu v Kranju minuli teden govorili strokovnjaki in praktiki s tega področja.

Kranj – Za naš zdravstveni sistem velja, da je dobro zasnovan, ne znamo pa ga upravljati, je v poslanskem večeru Jelka Kacina na temo Kaj se dogaja v našem javnem zdravstvu dejal Marjan Česen, strokovnjak s tega področja. Ob tem, ko vlada napoveduje spremembe v zdravstvu, pravi, da je treba najti pravo razmerje med njegovo ekonomsko učinkovitostjo in socialno pravičnostjo, pri obsegu pravic, ki so zagotovljene iz zdravstvenega zavarovanja, pa upoštevati, da se v zdravstvu pojavljajo nove prioritete, zato je treba temu prilagoditi košarico javnozdravstvenih storitev. Pri razmerju med javnim in zasebnim zdravstvom meni, da pri slednjem zadošča koncesionirano zdravstvo, pri tem pa je treba upoštevati interes pacientov pred pravico zdravnikov. Slavko Ziherl, podpredsednik LDS, sicer pa zdravnik psihiater, meni, da je treba zagotoviti večjo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev, izvajalce pa bolj stimulativno plačevati. Sedaj zdravstveni sistem šepa, med drugim tudi zato, ker ga obvladujejo številne interesne skupine, od farmacevtske industrije in lekarn do zdravnikov. Poslanec Jelko Kacin je dejal, da je v evropskih državah zdravstvo urejeno na različne načine, Evropska komisija pa želi uravnovesiti zdravstveni sistem tako, da bi imeli evropski državljani možnost koristiti boljše in cenejše zdravstvene storitve v kateri koli drugi državi, pri čemer bi jim moralo zdravstveno zavarovanje iz domače države to plačati. O svojih izkušnjah pa sta govorila tudi Igor Horvat, direktor Splošne bolnišnice Jesenice (po oceni pacientov na šestem mestu med slovenskimi bolnišnicami), kar direktor med drugim pripisuje tudi dejstvu, da sledijo standardom kakovosti, in Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske. Slednji se že lep čas srečuje s prehodi zdravnikov iz javnega v zasebno zdravstvo (v 15 letih je odšlo med zasebnike sto timov, pri tem se je tudi program zmanjšal za četrtino), kar ponekod povzroča težave zlasti pri organizaciji dežurstev. Govorili so tudi o pomanjkanju zdravnikov v odmaknjenih krajih, o tem, da bi jih morali privabiti z boljšimi plačami in drugimi pogoji, o odsotnosti zdravstvene mreže, o dolgih čakalnih dobah v specialistični dejavnosti (na Gorenjskem pri ortopediji, okulistiki in fizioterapiji), o pomanjkanju nadzora nad koncesionarji in podobnih težavah, ki jih čutijo vsi, ki potrebujejo zdravstvene storitve.