Ne pesimistično, trezno o krizi

"Danes moramo nujno pridobiti nove kupce, razviti nove izdelke, investirati in notranje prečistiti podjetje. Kdor tega ne bo storil, ne bo preživel," meni Slavko Kanalec, direktor Acronija.

»Strah se je zalezel v ljudi, saj je slika gorenjskega gospodarstva zelo slaba. Nekatera podjetja se borijo za obstoj, veliko je medsebojno odvisnih podjetij, zato se plaz še širi,« realnost gorenjskega gospodarstva opisuje Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov. Slovensko gospodarstvo, ki je v veliki meri odvisno od izvoza v Nemčijo, Francijo in Italijo ter vezano na avtomobilsko industrijo, se bo po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj letos skrčilo kar za štiri odstotke.

Znižanje izvoza v primerjavi z letom 2008 je napovedalo skoraj dve tretjini slovenskih podjetij, četrtina napoveduje rast. Naložb bo manj, skoraj tri četrtine podjetij napoveduje tudi manjše število zaposlenih. Enega od možnih novih ukrepov, do sedaj je najbolj odmeval zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik napovedal: »Del presežnih delavcev bi lahko za določen čas prenesli na eno od državnih institucij in bi del stroškov na ta način prevzela tudi država.«

Ekonomisti v kriznih časih svarijo pred upadom potrošnje in pretiranim varčevanjem prebivalcev. Koliko bodo zaposleni v gospodarstvu z vse manjšimi plačami sploh lahko (trošili in) varčevali? Zagotovo so se naložbe v vrednostne papirje zmanjšale, nasprotno, kar je pozitivno, pa več varčevalcev zaupa bankam in tudi varčevanju v vrednostnih papirjih. Več zanimanja je v času krize za vlaganje v zlato in srebro, prvemu je v zadnjem letu cena zrasla, vendar gre za dolgoročne naložbe. Enako velja za nepremičnine, ki jih danes zaradi vrste razlogov kupujejo le redki.

Mnoge veliko bolj kot varčevanje zanima preživetje. Sindikalist Bakovnik pravi, da skrajševanje delovnega časa ne bi smelo biti povezano z zniževanjem plač, saj mora delodajalec zagotavljati delo: »Plačati bi moral, tudi če ne zagotovi dela. Zato sedaj delavce silijo v podpis aneksov, ki so nezakoniti in lahko delavec razliko v plači kadarkoli iztoži.« Zaradi krize so najbolj nastradale osebe brez izobrazbe. Takšnih je v evidenci brezposelnih kar 43 odstotkov. »Vsekakor pa ta skupina ni edina, ki izgublja zaposlitev, saj je med 1.977 na novo prijavljenih v prvih dveh mesecih leta 721 oseb brez izobrazbe, 510 oseb s tretjo in četrto stopnjo izobrazbe, 478 oseb s srednjo izobrazbo, 195 jih ima višjo in visoko izobrazbo,« pojasnjuje Lučka Žižek z zavoda za zaposlovanje.

V Domelu so zaradi krize začeli uvajati nove programe in trgu ponujajo nove rešitve. »V drugi polovici leta bomo začeli s proizvodnjo in trženjem novih elektromotorjev za klime z izjemnim izkoristkom, intenzivno se pripravljamo na zagon proizvodnje za avtomobilsko industrijo,« je optimistična predsednica uprave Jožica Rejec. Slavko Kanalec, direktor Acronija, ne vidi resnih indicev, ki bi napovedovali pojemanje krize. »Soočamo se z večjimi in težjimi nalogami, le dobre rešitve pa preživijo, zato jih moramo poiskati in uresničiti,« pravi.

'Iz krize bodo podjetja izšla močnejša' pravi veliko slovenskih menedžerjev, Kanalec pa frazo označuje za floskulo: »Z njo želijo vlivati optimizem, vendar gre le za prevečkrat nepremišljeno izrečen stavek. Danes moramo nujno pridobiti nove kupce, razviti nove izdelke, investirati in notranje prečistiti podjetje. Kdor tega ne bo storil, ne bo preživel.«