Doma v vlogi kuharja

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / petek, 27. marec 2009 / 06:00

"Je zelo zabaven človek. Vedno je v gibanju in ne mara poležavanja," o Robertu Kranjcu pravi njegova žena Špela.

Smučarski skakalec Robert Kranjec je z dolgimi poleti navduševal gledalce na zaključku svetovnega pokala v Planici in na zadnji tekmi zasluženo osvojil tretje mesto. Leteči Kranjčan, kot ga večkrat poimenujejo, je na smučeh začel skakati kot osemletni deček, s trdim treningom pa se je v sezoni 2001/2002 prebil v ekipo za svetovni pokal. Je stalni član slovenske A-reprezentance.

»Poznam ga od njegovih otroških let. Dobro se še spomnim, kako pogumen je bil, ko smo začeli skakati na 60, 70-metrskih skakalnicah. Je iztopal iz skupine. V mladinski kategoriji potem ni bil tako uspešen in z veliko energije, volje, ki jo je vložil v ta šport, se mu je uspelo prebiti v člansko reprezentanco, sicer kasneje kot vrstnikom, a uspešno,« je o Robertu Kranjcu povedal njegov dolgoletni klubski trener pri SK Triglav Kranj Jani Grilc, s katerim še vedno sodelujeta. »Kar se spomnim, sem rad skakal daleč. Vedno sem hotel skočiti z višjih naletov,« potrjuje Robert Kranjec, ter pojasnjuje krizo v mladinski kategoriji: »Pri mladincih sem bil preveč močan za svojo velikost. Imel sem okrog 65 kilogramov. Hodil sem na frizersko šolo in sem rekel, da frizer najbrž ne bom in da je zato treba trenirati.«

Grilc še pravi, da Kranjec vse naredi za rezultat: »Trenira še več, kot ima v programu. Je zelo v redu fant in mislim, da so pred njim še uspešne sezone.« Da veliko trenira, potrdi tudi sam. »Ko bom končal kariero, bom lahko vsaj rekel, da sem vse vložil v to, kar počnem. Kolikor bom vložil, toliko bom požel,« se zaveda skakalec, ki je v zadnjih letih naredil korak naprej na psihološkem področju. »Človek se z leti uči. Dlje kot si zraven, več imaš izkušenj,« pojasni. Žal pa napredka ni bilo v beri točk v svetovnem pokalu. Najvišje v skupnem seštevku, na šestnajstem mestu, je bil prav v svoji prvi sezoni. To uvrstitev je ponovil še v sezoni 2005/2006. Odlikuje ga dobra plovnost v zraku, ne sodi pa med eksplozivnejše skakalce. Ali to pomeni, da na manjših skakalnicah težko uspe? »Zmagal sem že poletni grand prix na 90-metrski skakalnici. Če dobro skačem, se ta manko pri eksplozivnosti ne pozna, če pa skačem slabše, je zame potem težje doseči dober rezultat,« odgovarja Kranjec, ki ima za naj skakalca Janneja Ahonena in Jensa Weissfloga. V slovenski ekipi se dobro razume z vsemi, v sobi pa je skupaj s Primožem Piklom. O koncu kariere še ne razmišlja: »Za to se bom odločil, ko ne bom več imel motivacije.« Kot je dejal, bi tudi po slovesu od športa rad ostal zaposlen na policiji, kjer je kot športnik zaposlen že sedaj.

In kakšen je Robert, ko ni na skakalnici? »Zgleda mrk, kot da se nikoli ne nasmeje, v resnici pa je zelo zabaven človek. Včasih je preveč energičen. Nikoli ne more biti pri miru, tako da je tudi takrat, ko je doma, ko nima treningov, vedno v gibanju. Če ne gre na in-line hokej, ki ga poleti veliko igra, je na odbojki na mivki, rad kolesari, teče vsak dan. Ne da se mu dolgočasiti in ne mara poležavanja,« o njem pove njegova žena Špela Kranjec, ki je tista, ki skrbi za urejenost doma, kuha pa, zanimivo, Robert. »Kuham vedno jaz. Več ali manj so na jedilniku makaroni, naredim pa tudi drugo: meso, ribe. Če kaj ne znam, pogledam v kuharsko knjigo,« nasmejan pravi športnik, ki pri ljudeh najbolj ceni poštenost in iskrenost.