Nasilju se je treba upreti

Vlada je sprejela resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014 in jo predlagala v sprejem državnem zboru.

Ljubljana - Gre za strateški dokument, ki določa cilje, ukrepe in ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasilja v družini v prihodnjih petih letih. Temeljna cilja nacionalnega programa sta povezati ukrepe različnih resorjev in zagotoviti učinkovite dejavnosti za zmanjšanje nasilja v družini. Konkretne naloge bodo opredeljene v akcijskih načrtih, ki bodo izdelani vsaki dve leti. Pomembno je, da se ozaveščanje o človekovih pravicah in dejavnosti za preprečevanje nasilja v družini vključi v vse politike in programe rednega dela ministrstev in vladnih služb, so poudarili na seji vlade. Mednarodno pravo človekovih pravic mora biti v celoti preneseno v domačo zakonodajo, tako da omogoča tudi učinkovite preventivne in kurativne ukrepe v zvezi z nasiljem v družini. Dolžnost države je med drugim, da ozavešča, preprečuje, raziskuje, rešuje in kaznuje nasilje. Države, ki dovoljujejo, da kršitve človekovih pravic v zasebni sferi niso obravnavane in kaznovane, kršijo dolžnost ščititi človekove pravice, ki izhajajo iz mednarodnega prava. Nasilje v družini se pojavlja, ne glede na socialno-ekonomski položaj, spol, starost, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine družinskih članov. Gre za vprašanje zlorabe družbene moči, potrebe po prevladi in nadzorovanju ene osebe nad drugo. Tovrstni vedenjski vzorci so posledica neenakomerne porazdelitve moči med spoloma ter med straši in otroki.

V ciljno-raziskovalnih programih bodo spodbujali raziskave pojavnosti nasilja in analize primerov dobrih praks na tem področju. Zanje bo v celotnem obdobju izvajanja nacionalnega programa namenjenih okvirno 254 tisoč evrov. Za nadaljnje usposabljanje strokovnjakov za obravnavo in preprečevanje nasilja v družini je predvidenih 445 tisoč evrov, za ozaveščanje in informiranje širše javnosti o tej problematiki 291 tisoč evrov ter štiristo tisoč evrov za skupno kampanjo ministrstev zoper nasilje v družini. Za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na področju nasilja v družini, dela z žrtvami in povzročitelji nasilja ter svetovanja, kar sodi med naloge ministrstva za delo v okviru javnega razpisa Dopolnilni programi socialnega varstva, bo ministrstvo v celotnem obdobju namenilo okvirno osem milijonov evrov.

Ko smo pred časom o pojavih nasilja v družini govorili z regijsko koordinatorico za obravnavo nasilja v družini na Centru za socialno delo Škofja Loka Aleksandro Ogrin, je povedala, kakšne možnosti imajo žrtve nasilja na Gorenjskem. »Možnosti je več: žrtve se lahko po pomoč obrnejo na centre za socialno delo, lahko pokličejo policijo, ta pa pozneje obvesti CSD, poiščejo zdravniško pomoč, na Gorenjskem je pet let tudi varna hiša, kjer začasno lahko poiščejo zatočišče, deluje tudi krizni center za otroke in mladostnike v Radovljici, na voljo je center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Obstajajo možnosti svetovalne in terapevtske pomoči. Žrtve pa ščiti tudi zakon o preprečevanju nasilja v družini.«