Zakajčki, ki ne marajo tovarnark (49)

Včasih nisem razpoložena za klovne, ki so tisti teden že trinajstkrat zamenjali profil, pa ga še štirinajstič. Eni sicer zamenjajo predstavitvene podatke, tudi življenjske zgodbe, zaplete pa se okoli želja. Te ostajajo iste.

Sladki Miško je najprej izhajal iz obrtniške družine, na koncu je bil uspešen podjetnik z lastnim podjetjem za prevajanje, s kar nekaj zaposlenimi. Ne bi me presenetilo, če bi dekleta povedala, da je nekje vmes vozil tudi letalo ali bil strojevodja.

Zataknilo se je pri temi o fitnesu. Vedno je napeljal pogovor najprej na šport, rekreacijo in potem je sledilo vprašanje, kaj menim o dekletih, ki obiskujejo fitnes. Ampak, o tistih pravih, profesionalkah, 'ta mišičastih'.

Dovolj je bilo že samo to, da si odgovoril, in vsakič, ko si se pojavil na spletu, te je ogovarjal in te spraševal vse mogoče stvari. Fant je imel fetiš na mišičaste ženske, mimogrede je ugotovil, da ga privlačijo tudi moški, podrejene vloge v njegovih seksualnih fantazijah so več kot izstopale.

Ko sem nanj naletela prvič, se mi je zdel prijeten fant. Kakšno uro kasneje sem mislila, da ima le bujno domišljijo. Nisem videla razloga, zakaj naj bi mu v zadnje pol leta kar tri deklice ušle. Sčasoma sem dojela, da je narava njegove spolne sle očitno tako čudaška, da so jo vse tri popihale z zaprepadenim obrazom, ne da bi razmišljale.

Včasih naletim na Zakajčke. Veliko sprašujejo, malo povejo, predvsem pa so njihova vprašanja splošne narave. Koliko si stara, kaj počneš, ko ne delaš, in podobno. Pogovor postane dolgočasen.

Kaj sedaj? Kako naj se znebim Zakajčka, ne da bi izpadla nevljudna?

Bil je petek, ura večerna. Ravno pravšnja. Dobila sem idejo, ki s sociološkega in človeškega stališča precej pove o obnašanju določene veje moških predstavnikov.

Nasmehnila sem se.

»Joj, veš, saj bi še klepetala s teboj, vendar moram dol. Se mi že kar malo mudi. Odhajam namreč.«

»Ne še, noooo. Ravno nama je pogovor stekel. Kam odhajaš? Saj je petek zvečer?!«

»Delat.«

»V petek zvečer?«

»Jah, jebat ga, v tovarni delam,« sem izstrelila.

Še preden sem stavek nadaljevala, je fant prav hitro napisal:

 

»Aha. Aja. No, sej moram tudi jaz it.«

 

… in že ga ni bilo nikjer.

 

Verjetno bi bila družbeno sprejemljivejša izjava, da odhajam žurat …

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sobota, 14. februar 2009 / 07:00

Že prvi dan dve slovenski zmagi

Član domačega Smučarskega kluba Alpetour Andraž Plevanč in članica ljubljanskega Novinarja Eli Plut sta poskrbela, da sta že prvi dan 34. Pokala Loka dve zmagi ostali doma.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:06

V Seawayu spet delajo

Na Zgoši so v torek po večmesečnem premoru zaradi stečaja podjetja vendarle spet zagnali stroje. Trenutno je zaposlenih dvajset delavcev, Zincenko upa, da jih bo že jeseni še enkrat toliko.

GG Plus / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:04

Jakob Aljaž in stolp na Triglavu

Duhovnik in skladatelj, župnik na Dovjem Jakob Aljaž je brez dvoma eden najvidnejših svetlih junakov slovenske preteklosti. Rodil se je 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, umrl pa je...

Kranj / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:01

Proti podeljevanju koncesij

Pri občinski organizaciji SD Kranj so prepričani, da bi namesto koncesij zasebnim vrtcem morali pospešiti prenovo nekdanjih šol in tako rešiti prostorsko stisko.

Gorenjska / ponedeljek, 13. julij 2015 / 13:58

Pripravljeni na hudo vročino

Iz gorenjskih zdravstvenih domov in jeseniške bolnišnice so sporočili, da kaj večjega obiska pacientov v zadnjih dneh hude poletne vročine v ambulantah niso imeli. Zdravnik Mitja Mohor je dodal še nek...

Kultura / ponedeljek, 13. julij 2015 / 13:52

Dve svetovni vojni v eni razstavi

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici so prejšnjo soboto odprli novo stalno razstavo z naslovom Bohinj in Bohinjci 1914–1918, 1941–1945.