Uspešno delo upravne enote

Zaposleni pri Upravni enoti Kranj so se v minulem letu razveselili nadpovprečne ocene strank, veliko pa je k temu prispevalo dejstvo, da celotno poslovanje od lani poteka na enem mestu. Spomladi še selitev Izpitnega centra.

Kranj – Minulo leto so na Upravi enoti Kranj dosegli kar nekaj presežkov, predvsem o novostih pa sva se pogovarjali z načelnico Olgo Jambrek.

Ali lahko predstavite delo Upravne enote Kranj v minulem letu?

»Upravna enota pokriva ozemlje šestih občin, delo je organizirano v treh oddelkih, na njenem območju deluje tudi pet krajevnih uradov ter Izpitni center Kranj. Storitve nudimo približno 77 tisoč prebivalcem. Zaposleni smo lani rešili 25.948 upravnih postopkov, kar je nekaj manj kot leto poprej. Velika večina, kar 99,4 odstotka zadev, je bila rešenih v zakonitem roku. Podrobnejši pregled strukture rešenih zadev pa kaže, da se je bistveno povečalo število zahtevnejših postopkov, nekoliko manj pa je bilo povpraševanja po dokumentih. Zaposleni na upravni enoti so poleg upravnih postopkov opravili tudi 118.517 drugih upravnih nalog, kot so overitve, izdaja vseh vrst potrdil, prijave prebivališča, delovne knjižice, sklepanje zakonskih zveze, ipd. Upravna enota tudi uspešno zaključuje informatizacijo matičnega registra, v letu 2008 smo vnesli okrog 30 tisoč matičnih dejstev, skupno je vnesenih že skoraj 102 tisoč dejstev, to je približno 93 odstotkov vseh matičnih dejstev. Upravna enota bo predvidoma v prvi polovici tega leta projekt uspešno zaključila. Največji porast zadev, približno 50 odstotkov, beležimo na področju tujcev. Na področju izdaje dovoljenja za začasno prebivanje tujca je bilo izdanih 3.688 upravnih zadev. Prav tako se je povečalo tudi število izdanih dovoljenj za stalno prebivanje tujca, kar 157, kar je spet za polovico več od preteklega leta.«

Koliko je zaposlenih in kakšna je njihova izobrazba?

»Upravna enota Kranj je tretja največja upravna enota v Sloveniji, takoj za Ljubljano in Mariborom. Trenutno je na upravni enoti zaposlenih 95 uslužbencev. Svojo organizacijo smo v zadnjih treh letih maksimalno prilagodili, tako da se lahko kljub 8-odstotnemu zmanjšanju števila zaposlenih uspešno in pravočasno odzivamo na vse novosti in zahteve strank. Tudi izobrazbena struktura uradnikov se iz leta v leto izboljšuje. Kot verjetno veste, je vlada že pred leti sprejela sklep, da se državnim uradnikom šolnin ne plačuje več iz davkoplačevalskega denarja, zato je zelo spodbuden podatek, da naši uradniki pri pridobivanju dodatne izobrazbe na spijo, temveč se izobražujejo »samoplačniško«. V tem trenutku jih je na podiplomskem študiju vsaj šest, kar nekaj pa jih je podiplomski študij že uspešno končalo. Dodatni študij se nedvomno pozna tudi pri kvaliteti dela uradnikov in njihovi širini pri reševanju problematike.«

Kaj opažate glede števila porok in rojstev?

»Število porok se počasi, a vztrajno povečuje. Iz leta 2007, ko jih je bilo 148, je v letu 2008 številka narasla na 157. Povečuje se tudi število porok zunaj uradnih prostorov, v letu 2008 je bilo teh 69. Večidel so bile te poroke v Preddvoru in na Brdu. Razveseljiv je tudi podatek, da v zadnjih letih spet narašča število rojstev. Na primer v letu 2007 se je rodilo 1373 novorojenčkov, v preteklem letu pa že 1463.«

Je delo ob sobotah na vaši enoti smiselno?

»Meni osebno se zdi smiselno vse, kar je v korist strankam. Ker smo velika upravna enota, lahko tem bolj rečemo, da so sobote smiselne, verjetno to za manjše enote ni možno trditi. Drugo vprašanje pa je, v kolikšni meri je sobotno delo racionalno, saj imamo s sobotami kar precej fiksnih stroškov, ki jih ni mogoče zmanjšati. Vse sobote smo delali z minimalnim številom zaposlenih. V povprečju smo beležili 60 strank na vsako soboto, zelo hitro se je tudi izkazalo, da je največje povpraševanje po hitrih postopkih, se pravi po raznih dokumentih. V upravni enoti se nagibamo k temu, da vsaj v večjih mestih ta način dela ohranimo. Vem pa, da je ministrstvo za javno upravo opravilo temeljito analizo sobotnega dela in bo glede tega v kratkem sprejelo odločitve, kako naprej.«

Lani ste preselili večino oddelkov, letos nameravate preseliti še izpitni center. So stranke s tem zadovoljne?

»Osebno sem zelo zadovoljna, ker smo z Mestno občino Kranj končno med seboj uspešno zamenjali poslovne prostore, tako da sedaj poteka celotno poslovanje upravne enote v starem, prenovljenem delu stavbe. Lani smo izvedli obnovo celotnega pritličja, kamor sta se preselila oddelek za upravne notranje zadeve in sprejemna pisarna. To za stranke pomeni, da lahko večino svojih storitev opravijo v pritličju, tik ob vhodu v stavbo. Samo za boljšo predstavo bralcem naj povem, da to pomeni kakšnih 70 tisoč strank na leto, ki imajo sedaj na voljo dostopne in hitre storitve. Hkrati ob preselitvi smo v pritličju vzpostavili tudi dve jutranji okenci, ki sta za stranke odprta že od 7. ure naprej. Tako lahko stranke, ki bi rade vložile kakšno vlogo, dobile kak dokument ali potrdilo, to storijo še pred svojo službo. Vse te izboljšave se seveda kažejo tudi pri letni oceni zadovoljstva, ki jo stranke namenijo upravni enoti. Dejstvo je, da so nas stranke v preteklem letu znova ocenile z oceno, ki je nad povprečjem slovenskih upravnih enot – v preteklem letu je ocena v Kranju znašala 4,69.«

Kakšne načrte imate za naprej?

»V spomladanskem času bo upravna enota dokončala selitev, saj se bo v stavbo mestne občine preselil tudi Izpitni center Kranj. Tako bomo res zaokrožili izvajanje vseh storitev na eni lokaciji. Upam tudi, da bomo skupaj z mestno občino uredili avlo, da bo po videzu vsaj približno primerljiva z avlami drugih mestnih občin. Predvidoma spomladi nas čaka tudi akcija izdaje novih vozniških dovoljenj, prav tako pa tudi dokončanje zadnjih denacionalizacijskih zadev, kjer imamo od vloženih 1549 zadev pravnomočno rešenih 98,06 odstotka zadev, v tekočem reševanju ostaja le še 28 postopkov. Poudariti je treba, da je odlično delo upravne enote rezultat prizadevanja vseh zaposlenih. Upravna enota se je s svojim kvalitetnim delom že premaknila iz sivega povprečja med bolje delujoče upravne enote in je že na marsikaterem področju dela za zgled drugim. Osnovno vprašanje, ki se mi poraja zadnje čase, pa je, kako dolgo bodo lahko uradniki, tudi ob sedanjem zmanjševanju njihovih pravic in obenem povečanem obsegu dela, opravljali svoje delo kvalitetno, ljubeznivo in z veseljem. Mislim, da smo na meji, ko ob nedvomno doseženem visokem nivoju kvalitete storitev uradnikom nimamo ponuditi veliko spodbudnega.«