Rusinja na Tirolskem

Tatiana Maksimova se je iz bankirke prelevila v hotelirko, zapustila je ruske kraje in v osrčju Vzhodne Tirolske zgradila luksuzni spa hotel, v katerem prevladuje sibirska cedra, pa tudi hotel se imenuje po omenjenem iglavcu.

Tokrat smo se za tri dni odpravili v St. Jakob na Vzhodnem Tirolskem, nastanili pa so nas v Hopfgartnu (malce pred Sv. Jakobom) v spa hotelu Zeedren Klang, ki so ga odprli konec lanskega leta in je last podjetne Rusinje Tatiane Maksimove. Ambiciozna dama v najlepših letih se je nekega dne odločila, da zgradi hotel, v Avstriji pa zato, ker jo je okolica navdušila.

Ljudje iz St. Jakoba radi 'potračarijo', da je Rusinja nesramno bogata in da si je že po prvem ogledu hotelskih sob privoščila stavek 'tole mi ni všeč, naredili boste še enkrat'. O tem, da je hotel luksuzen, če drugega ne, vas prepričajo kristali swarovski, ki krasijo prostor tudi kot zavese.

V koči Alpe Stalle smo pokusili tipične avstrijske cmoke, brez tipičnega jabolčnega zavitka in cesarskega praženca ravno tako ni šlo, večerno sankanje pa je bilo pravo adrenalinsko doživetje.

Predstavili so nam še hotel Jaseacherhof, ki stoji takoj ob dolinski žičniški postaji smučišča Brunnalm. Sprejela sta nas turistični šef urada doline Defereggental Gerald Hauser in lastnik hotela Christian Jaseher. Večer je minil v prijetnem vzdušju, se pa kar ni in ni zaključil. Mimogrede smo še izvedeli, kako je pred nekaj tedni v istem hotelu dopustovala znana hrvaška lepotica in eden njihovih mistrov, kar je seveda v velikem slogu objavila ena izmed hrvaških revij – na dveh staneh, seveda. Sledil je ' postanek' v velikem igluju sredi St. Jakoba, ki je nastal naključno – ljudje niso vedeli, kaj bi z vsem 'odkidanim' snegom, pa je turistični urad dobil idejo o igluju. Sredi noči pa smo pristali v eni njihovih prijetnih gostilnic, kjer je gostitelj z veseljem polnil kozarce s 'posebnim' domačim žganjem, pevec lokalnega tria pa nam je takoj razložil, da ve, kdo so Miheliči, Avseniki, omenil pa je celo bivšega blejskega župana in 'muskonterja' Jožeta Antoniča.

Ponočevanje se nam je poznalo naslednji dan, ko so nas odpeljali na krpljanje. Tokrat nas je v roke dobil vodnik nacionalnega parka Visoke Ture, ki je slišal na ime Herman. Postavili smo se v vrsto in sopihajoče zakorakali v celi sneg.

Preden smo zapustili St. Jakob, smo se ustavili še pri 'holzbildhauerju' Johannu Planerju, umetniku, rezbarju, kjer so nas navdušile znane in strašne maske, ki jih izdelujejo tudi v njegovi delavnici, oživijo pa v predbožičnem času kot Miklavževe spremljevalke.