Škofjeloški pasijonski koncerti

Glasbeno leto evropskih skladateljev so v okviru predpasijonskih aktivnosti v Stari Loki pri Škofji Loki začeli s predavanjem in slavnostnim koncertom.

V okviru letošnjih predpasijonskih aktivnosti (Škofjeloški pasijon bo potekal od 28. marca do 19. aprila) so pripravili vrsto mednarodnih koncertov. V sodelovanju med župnijo sv. Jurija (dr. Alojzij Snoj) in Občino Škofja Loka (mag. Andreja Ravnihar Megušar) je nastal projekt sedmih prireditev, ki so se začele v sredo, 18. februarja, s predavanjem Domna Marinčiča, asistenta na muzikološkem oddelku ljubljanske Filozofske fakultete. Naslovil ga je Očarljivi surovež in predstavil znamenitega baročnega skladatelja Georgea Friedricha Händla, njegovo 250-letnico smrti letos obhaja ves kulturni, še posebej glasbeno omikani svet. Med letošnjimi obletnicami je omenil tudi 200-letnico smrti klasicista Josepha Haydna.

Prav Haydnovi in Händlovi deli smo 21. februarja slišali v koncertnem oziroma cerkvenem prezbiteriju cerkve v Stari Loki. V okviru letošnjih obletnic jih je na glasbeni oder postavil glasbeni »enfant terrible« Škofje Loke, pedagog, pevec in dirigent Aco Biščević s komornim pevskim zborom Aeternum. Pridružil jim je številne pevske in inštrumentalne soliste in orkester, ki ga je sestavil povsem haydnovsko, komorno. Po uvodnih nagovorih domačega župnika Alojzija Snoja in škofjeloškega župana Igorja Drakslerja se je o kulturi malce dlje pomudila poslanka evropskega parlamenta Ljudmila Novak, med gosti je bil tudi dr. Valentin Inzko, avstrijski veleposlanik v Sloveniji.

Povsem zborovsko in orkestralno so bili predstavljeni štirje Haydnovi responzorialni moteti Hymnus de venerabili, sledila je šeststavčna Missa brevis/Kratka maša istega skladatelja. Zboru in orkestru sta se pridružili solistki, sopranistki Barbara Tišler in Martina Burger. Od Händlovih del je bil prvi na vrsti eden od številnih skladateljevih inštrumentalnih koncertov, štiristavčni Koncert za orgle in orkester v F-duru s solistom, organistom Tilnom Bajcem; seveda brez zbora. Zanj so v prezbiterij starološke cerkve pripeljali (elektronski) orgelski inštrument.

Zaključek je bil že čisto v velikonočnem znamenju, saj smo v zaključni Aleluji, to je v zadnjem, 6. stavku Händlovega spleta, bolj znanega iz njegovega oratorija Mesija poslušali zagotovo najvrednejšega gosta, belgijskega kontratenorista Roba Cuppensa, če odmislim našega dirigenta Aca Biščevića, ki je prav voluminozno postavil celoten koncert. Njegova roka, glasbeni izraz in celotna ideja so se ves čas trdno borili proti zunanjim nasprotnikom, kot so akustika v prezbiteriju, ki je glasbi sami zagotovo najmanj naklonjena, in mraz, ki ga je ta hip prepolno v cerkvenih prostorih. Sodeloval je tudi 16-članski (mešani komorni pevski) zbor Aeternum (ves čas so peli v latinskem in angleškem jeziku), čigar ustanovitelj in zborovodja je Aco Biščević. Ta je samega sebe presegel v tem dejanju. Ker je bila zasedba orkestra mednarodna in relativno majhna, naj jih naštejemo: violinistki Živa Ciglenečki in Nina Marija Popotnig, violistka Mateja Ratajc, violončelist Domen Marinčič, oboista Emanuelle Lalancette in Jonathan Mauch, trobentača Alojz Kompan in Domen Gracelj, hornista Tina Gojkovič in Erik Košak, Jaka Strajnar, pavke, in organist Tilen Bajec; torej domači in tuji (evropski) glasbeniki.