Komentar: Za pet minut slave

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / sreda, 25. februar 2009 / 06:00

Zgodba z ratifikacijskim sporazumom o vstopu Hrvaške v zvezo NATO se je začela zapletati že tedaj, ko opozicijska SDS ni želela razpravljati o tem vprašanju, preden bi bil sprejet zaključni račun proračuna iz leta 2007, torej še iz časov Janševe vlade. Koalicija je popustila, državni zbor je kljub prejšnjim dvomom potrdil zaključni račun. Ratifikacijska listina, ki je imela zadostno parlamentarno podporo, pa je doživela novo pogojevanje, tokrat Zavoda 25. junij Marjana Podobnika in doslej domala anonimne Stranke slovenskega naroda, ki sta zagrozila z zbiranjem podpisov za referendum, če v sklep o ratifikaciji ne bodo zapisane tudi sporne točke o meji s Hrvaško. Koalicija z Borutom Pahorjem je znova popustila, Marjan Podobnik je umaknil zbiranje podpisov, ne pa tudi drugi pobudnik. Pahor se je od prejšnjega tedna pogaja z njimi, da bi dosegel umik podpisov za referendum, češ da si naša država ne more privoščiti, da bi edina ne ratificirala vstopa Hrvaške v NATO. V očeh vse mednarodne skupnosti (ne le sosedov) bi izpadla neverodostojna. In ne gre le za to, pač pa bi moral biti tudi njen interes, da se sosedje pridružijo severnoatlanstki povezavi, saj je to jamstvo za varnost celotnega območja. Z ozemeljskimi nesoglasji lahko operiramo pri vstopu sosedov v Evropsko unijo. Kaže, da pobudniki za referendum ne razlikujejo med tem in onim. Tako sedaj majhna stranka, ki je na volitvah dobila le 0,25 odstotka glasov, drži v šahu vso uradno in od ljudstva izvoljeno politiko, ob čemer se je oklicala za edino pravo zaščitnico nacionalnih interesov. S tem je prej anonimna stranka dodobra poskrbela za svojo politično promocijo, kakor je že pred njo tudi politično že skoraj pozabljeni Marjan Podobnik za svojih pet minut slave. Naj bo referendum še tak izraz najširše volje ljudstva, bi morale pri tako pomembnih mednarodnih vprašanjih vendarle imeti besedo temu namenjene institucije. Res pa je, da nenehno premierovo popuščanje takim in drugačnim političnim partnerjem zmanjšuje zaupanje v uradno politiko.