Ukrepi do roba možnosti

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 22. februar 2009 / 06:00

Vlada želi kar najbolj zmanjšati negotovost na trgu in s povečanjem kreditne podpore omogočiti normalnejše poslovanje podjetij. Za zmanjšanje davčnih obremenitev ni proračunskih možnosti.

Ljubljana – »V tem trenutku še ni jasno, ali je dno krize že doseženo,« je svojo predstavitev drugega paketa protikriznih ukrepov začel minister za evropske zadeva in razvoj Mitja Gaspari na sredini seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Opozoril je, da se napovedi o gospodarskih gibanjih še vedno poslabšujejo in to mora upoštevati tudi slovenska vlada pri pripravi ukrepov ter zlasti rebalansa državnega proračuna za letos. Ključni ukrepi so v drugem paketu usmerjeni v oživitev kreditnega trga, saj ocenjujejo, da gospodarstvo potrebuje za okoli dve milijardi evrov kreditov, ali bodo banke to sposobne zagotoviti, pa je odvisno od tega, ali jim bo uspelo reprogramirati obveznosti v višini 2,4 milijarde evrov.

Ker smo v torek že podrobneje poročali o predvidenih ukrepih iz drugega svežnja, kot so bili predstavljeni po seji vlade prejšnji četrtek, minuli četrtek pa naj bi jih vlada dokončno potrdila skupaj s predlogom rebalansa državnega proračuna, naj tokrat samo naštejemo te ukrepe, ki jih je v sredo na GZS predstavil minister Gaspari: jamstvena shema bankam za kreditiranje podjetij (milijarda evrov), poroštvena shema za individualno zadolževanje podjetij (petsto milijonov evrov), dokapitalizacija SID banke (160 milijonov evrov), kreditiranje obratnega kapitala prek ministrstev (dvajset milijonov evrov), podpore projektom s področja čiste in tehnološko napredne industrije – za avtomobilski grozd (sto milijonov evrov), skrajšanje roka vračila DDV s šestdeset na 21 dni (120 milijonov evrov), ukrepi s področja trga dela, socialne varnosti in vseživljenjskega učenja (21 milijonov evrov), energetska sanacija javnih objektov (dvajset milijonov evrov) in širokopasovne povezave javnih ustanov (15 milijonov evrov). K temu je dodal, da so na vladi ocenili, da bi bilo zmanjšanje davčnih obremenitev manj učinkovito, tega pa tudi ne dopuščajo možnosti proračuna, saj vztrajajo, da Slovenija ne sme prekoračiti meje v EU dovoljenega triodstotnega proračunskega primanjkljaja. Tudi izkušnja z zniževanjem in odpravo davka na plače kaže, da so se sredstva namesto v razvoj prelila v plače.

Kljub povedanemu pa je večina razpravljavcev - članov upravnega odbora GZS omenila potrebo po zmanjšanju davčnih obremenitev. Direktor GZS Samo Hribar Milič je opozoril na nevzdržno stanje, ko nas v različnih evropskih virih čaka petsto milijonov evrov, pa tega ne znamo črpati. Stanje, ko so postali zbirokratizirani razpisni postopki za ta sredstva sami sebi namen, je treba odpraviti. Slovenija mora postati neto prejemnica evropskih sredstev.