Primerjava zdravih možganov (levo) in možganov bolnika z Alzheimerjevo boleznijo (desno)

Med demencami prevladuje Alzheimerjeva bolezen

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki zajema več kot 60 odstotkov vseh demenc. Glavna dejavnika tveganja sta starost in dednost, pogosteje obolevajo tudi ženske in osebe z nižjo stopnjo izobrazbe.

Brezplačno predavanje o demenci bo v četrtek, 19. februarja 2009, ob 17. uri v sprejemni dvorani Gorenjskega glasa, Bleiweisova 4. Predaval bo dr. Gorazd B. Stokin, specialist nevrologije iz UKC Ljubljana, Nevrološka klinika – Klinični oddelek za bolezni živčevja. Predavanje je omogočila farmacevtska družba Novartis. Vabljeni!

Alzheimerjeva bolezen se običajno pojavi po 65. letu starosti, le redko pa zbolijo mlajši od 40 let. Če se to zgodi, govorimo o zgodnjem nastopu Alzheimerjeve bolezni, ki ima slabšo prognozo. Ko so iskali dejavnike tveganja iz okolja, so pri nekaterih bolnikih v možganih našli usedline aluminija. Kaže tudi, da estrogen, vitamin E in nekateri antirevmatiki ščitijo pred Alzheimerjeo boleznijo. Poleg duševne (intelektualne) aktivnosti vlogo pri preprečevanju bolezni igrata tudi telesna aktivnost ter zdrava, uravnotežena prehrana z dovolj vitamini. Alzheimerjeva bolezen ima “sto obrazov“ in se pri vsakem bolniku kaže drugače. Potrdi jo magnetna resonanca možganov, ki običajno “sledi“ oceni bolnikovega vedenja in ovrednotenju stanja s spoznavnimi testi (kratek test spoznavnih sposobnosti). Alzheimerjeva bolezen je neozdravljiva, z zdravili lajšamo njene posledice in zadržujemo njeno napredovanje.

Možgani bolnikov se skrčijo celo za tretjino

Alzheimerjeva bolezen se običajno začne več let pred postavitvijo diagnoze. Traja od 5 do 20 let, vzroki zanjo in mehanizmi napredovanja pa so slabo raziskani. Zaradi padca nevrotransmiterja acetinolina, ki posreduje impulze med živimi možganskimi celicami, slednje izgubijo možnost komuniciranja in odmrejo. V možganih nastajajo senilni plaki, v katerih se kopiči spremenjena oblika beljakovine, v živčnih celicah pa se nalagajo nitaste strukture, ki jim rečemo nevrofibrilarne pentlje. Ni pa jasno, ali je to vzrok ali posledica bolezenskega dogajanja v možganih. Bolniki običajno najprej poiščejo pomoč zaradi izgube spomina. Ko bolezen napreduje, se pojavijo izrazitejše motnje spoznavnih sposobnosti (spomina, govora, orientacije …) ter psihične in vedenjske motnje: motnje razpoloženja (depresija, evforija, razdražljivost …), spremembe osebnosti (ravnodušnost, negativizem …), psihoze (blodnje, halucinacije …), motnje spanja, apetita, agresivnost, stopicanje, tavanje … Ko možgani propadajo, se zmanjšuje tudi njihova teža. Možgani bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo tehtajo celo manj kot en kilogram (možgani zdravega človeka tehtajo okrog 1,3 kilograma).

Demenca z Lewijevimi telesci in vaskularna demenca

Druga po pogostnosti med demencami je demenca z Lewijevimi telesci. Ima jo 15 do 25 odstotkov bolnikov. Gre za neke vrste kombinacijo med Alzheimerjevo in Prakinsonovo boleznijo. Začetni znaki so podobni Alzheimerjevi (težave s spominom, orientacijo …) ali Parkinsonovi bolezni (tresenje, upočasnjenost gibov, neizrazita obrazna mimika …). Običajno se kmalu pojavijo prividi in prisluhi, za to vrsto demence pa so značilni tudi padci brez vzroka in kratkotrajne izgube zavesti ter v začetni fazi bolezni tudi izrazito nihanje razpoloženja: bolnik je en dan živahen, naslednji pa izrazito zaspan, ali pa je del dneva miren, potem pa nenadoma postane agresiven.

Vaskularne demence so vzrok za 15 odstotkov vseh demenc. Razvijejo se po več zaporednih kapeh, največkrat med 60. in 70. letom starosti. Upad sposobnosti se začne nenadoma, niso pa vse sposobnosti enako prizadete. Pogosta je kombinacija vaskularne demence in Alzheimerjeve bolezni. Pri teh vrstah demenc je pomembno zgodnje odkrivanje in zdravljenje dejavnikov tveganja: visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, povišanih maščob v krvi, bolezni srca, kajenja.

Frontotemporalna demenca lahko nastopi že pri 35 letih

Frontotemporalne demence, imenovane tudi Pickove demence, se običajno pojavijo v starosti od 35 do 75 let, kar je v povprečju 10 let prej kot Alzheimerjeva bolezen. Predstavljajo okrog sedem odstotkov vseh demenc, pri njihovem nastanku pa pomembno vlogo igra dednost. Do 40 odstotkov frontotemporalnih demenc je dednih, pogosto jih spremljajo motnje. Prvi znak bolezni niso motnje spomina, pač pa motnje govora: bolniki težko najdejo pravo besedo in imajo težave z izražanjem. Postopoma uporabljajo vse manj besed in na koncu sploh ne govorijo več. Med prvimi znaki so tudi spremembe osebnosti in socialnih veščin: bolnik se začne obnašati situaciji neprimerno in razvije nove oblike vedenja, na primer kraje, branje ene in iste knjige, drgnjenje rok, ploskanje. Bolnik spremeni prehranjevalne navade: uživa samo določeno hrano, pobira ostanke hrane, v usta daje neužitne predmete … Učinkovitega zdravljenja ni, antidepresivi ublažijo vedenjske motnje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 6. avgust 2014 / 13:22

Novo nakazilo za vodovod

Kranj – Kot so konec tedna sporočili iz Mestne občine Kranj, so 31. julija od države prejeli nakazilo v višini 252.099,85 evra po 2. in 3. zahtevku za projekt gradnje vodovoda Bašelj–Kranj.

Objavljeno na isti dan


Kultura / petek, 4. julij 2014 / 18:25

Kup težav s Katarino

Komedija Milana Grgića Zbudi se, žena gre v režiji Konrada Pižorna – Kondija v izvedbi dramske skupine KUD Fran Saleški Finžgar Senica je navdušila številno občinstvo. Ta vikend še tri ponovitve.

GG Plus / petek, 4. julij 2014 / 17:43

Po sto letih za naslednjih sto

V okviru prireditev ob letošnjem Kovaškem šmarnu bodo danes, v petek, 4. julija, ob 18. uri v Kovaškem muzeju v Kropi predstavili restavriran gledališki zastor iz leta 1913.

Preddvor / petek, 4. julij 2014 / 16:23

Na Zaplati novo planinsko zavetišče

Eden od osrednjih dogodkov letošnjega praznovanja v občini Preddvor bo jutrišnje odprtje novega planinskega zavetišča na Zaplati.

Razvedrilo / petek, 4. julij 2014 / 11:04

Desetnica zasedla ulice

Tkanina mesta: štiri dni so tudi kranjske ulice utripale v ritmu Ane Desetnice – največjega mednarodnega festivala uličnega gledališča pri nas.

Kronika / petek, 4. julij 2014 / 11:02

Ropal zaradi zasvojenosti

Tržičanu Nejcu Valjavcu zaradi ropa trgovine Gacho v Kovorju in poskusa ropa tržiške trgovine Zrno leto pogojne kazni s štiriletno preizkusno dobo.