Dr. Miha Vrbinc govori na letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Celovcu.

Med sosedi 129

Slovenci na Koroškem so z letošnjim praznovanjem slovenskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere neverjetno množično in kakovostno kulturno dejavnost.

Skoraj ni bilo društva, da ne bi za Prešernov praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsaj skromne slovesnosti. O večjih slovesnostih poročajo iz Doma prosvete v Tinjah, z Železne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmihela, Rožeka in Sel. Osrednjo slavnostno prireditev Slovencev na Koroškem v počastitev kulturnega praznika pa so pretekli teden v celovški dvorani Artecielo skupaj organizirali generalni slovenski konzulat v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, publicistov in publicistk, prevajalcev in prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slovenci so za to priložnost združili moči, saj je Prešernov dan praznik vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in kakšna je njihova politična usmeritev.

 

Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske glasbene šole na Koroškem Kristijan Filipič in Jani Müller s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš/Radsberg, ki je pod vodstvom Matije Milčinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Štempilji, ki ni mogel umreti. Napisal jo je Frane Milčinski-Ježek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrbinc. Govoril je o pomenu in širini kulturnega delovanja Slovencev, še posebej na gledališkem področju, kjer v primerjavi s Slovenci v Italiji nimajo svojega poklicnega gledališča. Zato je za ljubiteljsko ukvarjanje z igro potrebnega veliko idealizma in organizacijske sposobnosti. V preteklosti, ko so bili pritiski na Slovence najhujši, je gledališka igra večkrat nadomeščala šolo slovenščine, vabila in letaki za predstave pa so pomemben način pojavljanja slovenščine v javnosti. Na gledaliških odrih se srečujejo ljudje slovenskega in nemškega jezika ter različnih starosti. Zato je na Koroškem vsako srečanje z gledališčem pravi kulturni praznik, je povedal ravnatelj dr. Miha Vrbinc.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 24. september 2016 / 11:49

Umrl je skrbnik Višarij

Konec avgusta so na žabniškem pokopališču pokopali dolgoletnega župnika v Žabnicah/Camporosso v Kanalski dolini in skrbnika Marijine božje poti na Višarjah monsinjorja Dionizija Mateučiča....

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 06:00

V suhih letih vzdržujejo pasijonsko kondicijo

Škofjeloški pasijon, loško velikonočno procesijo avtorja Lovrenca Marušiča (1676-1748) z redovnim imenom pater Romuald, Muzejsko društvo Škofja Loka letos povezuje s hrvaškim združenjem Pasijonska baš...

GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 06:00

Škofjeloški pasijon v Zagrebu

Muzejsko društvo Škofja Loka skrbi za loške vrednote in njihovo promocijo. Ocenilo je, da je Škofjeloški pasijon premalo poznan zunaj Škofje Loke in Slovenije.

GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 06:00

Predsednikovo razgibavanje

V zadnjem obdobju je bil Janez Drnovšek skoraj dnevno tarča medijskih razprav in ugibanj.

GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 06:00

Časopis z ulice ali univerza pod zvezdami

V Ljubljani so e pred kratkim odprli Distribucijski dnevni center društva Kralji ulice. Center je namenjen prodajalcem uličnega časopisa Kralji ulice in avtorjem prispevkov.

GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 06:00

Računalnik in jaz: Vedno z vami

Odločil sem se. Kupil bom nov prenosni računalnik. Stari je že malce »zmahan«, ne deluje več tako, kot bi moral, za prenašanje naokoli pa je pretežek in nič kaj lepega videza. Poznajo se mu pač let...