Dr. Miha Vrbinc govori na letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Celovcu.

Med sosedi 129

Slovenci na Koroškem so z letošnjim praznovanjem slovenskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere neverjetno množično in kakovostno kulturno dejavnost.

Skoraj ni bilo društva, da ne bi za Prešernov praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsaj skromne slovesnosti. O večjih slovesnostih poročajo iz Doma prosvete v Tinjah, z Železne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmihela, Rožeka in Sel. Osrednjo slavnostno prireditev Slovencev na Koroškem v počastitev kulturnega praznika pa so pretekli teden v celovški dvorani Artecielo skupaj organizirali generalni slovenski konzulat v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, publicistov in publicistk, prevajalcev in prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slovenci so za to priložnost združili moči, saj je Prešernov dan praznik vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in kakšna je njihova politična usmeritev.

 

Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske glasbene šole na Koroškem Kristijan Filipič in Jani Müller s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš/Radsberg, ki je pod vodstvom Matije Milčinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Štempilji, ki ni mogel umreti. Napisal jo je Frane Milčinski-Ježek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrbinc. Govoril je o pomenu in širini kulturnega delovanja Slovencev, še posebej na gledališkem področju, kjer v primerjavi s Slovenci v Italiji nimajo svojega poklicnega gledališča. Zato je za ljubiteljsko ukvarjanje z igro potrebnega veliko idealizma in organizacijske sposobnosti. V preteklosti, ko so bili pritiski na Slovence najhujši, je gledališka igra večkrat nadomeščala šolo slovenščine, vabila in letaki za predstave pa so pomemben način pojavljanja slovenščine v javnosti. Na gledaliških odrih se srečujejo ljudje slovenskega in nemškega jezika ter različnih starosti. Zato je na Koroškem vsako srečanje z gledališčem pravi kulturni praznik, je povedal ravnatelj dr. Miha Vrbinc.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 20. september 2016 / 12:21

Z avtobusom danes brezplačno

Jesenice – V jeseniški občini danes potekajo akcije v sklopu Evropskega tedna mobilnosti. Tako naj bi vsaj za en dan iz središča mesta »pregnali« osebna vozila, občani pa naj bi opravke po mestu op...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 30. marec 2016 / 16:05

Zimzelen za dostojno starost

Starost uporabnikov storitev Varstveno-delovnega centra Kranj se viša, najstarejši stanovalec v njihovi bivalni enoti ima devetinšestdeset let. Dom za starejše v tem primeru ne bi bil ustrezna izbira,...

Škofja Loka / sreda, 30. marec 2016 / 16:01

Naučile so se presti

Škofja Loka – Pred kratkim je našo radovednost zbudila skupina žensk za kolovrati, ki smo jih opazovali skozi izložbeno okno Rokodelskega centra DUO v Škofji Loki, ki deluje v okviru Razvojne agenc...

Kranj / sreda, 30. marec 2016 / 16:00

Najslabši zrak je pozimi

Kranj – V minuli zimi je bilo kar nekajkrat slišati opozorila, da je presežena mejna koncentracija prašnih delcev v zraku in da ARSO odsvetuje rekreacijo na zraku zlasti za vrtce in šole. Tudi v Kr...

Mengeš / sreda, 30. marec 2016 / 16:00

Potrdili proračun

Mengeški občinski svetniki so na nedavni seji sprejeli 10,3 milijona evrov težak občinski proračun za leto 2016, v katerem načrtujejo tudi slabih 8,7 milijona evrov odhodkov.

Razvedrilo / sreda, 30. marec 2016 / 15:59

Folklora mladih tke vezi

V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah je bil že peti mednarodni mladinsko-otroški folklorni festival Ringaraja, ki se ga je udeležilo več kot dvesto otrok iz petih držav.