Izzivi jo vodijo naprej

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za Likovno umetnost je na ogled razstava kipov Dragice Čadež. "Vsak kip, ki nastaja v mojem ateljeju, je nov izziv, nova želja po raziskovanju in novo delo do končnega rezultata."

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, ki je v zadnjih letih postala eden izmed osrednjih galerijskih prostorov na Gorenjskem, ob slovenskem kulturnem prazniku že tradicionalno pripravijo novo razstavo. Koncept razstavišča na neki način narekuje razstavljavce in tokrat je tako v gosteh s svojimi deli akademska kiparka Dragica Čadež. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1986 za opus Asociacija na Pompeje. »Spominjam se, ko sem v tistih letih obiskala Pompeje in kraje pod Vezuvom in so me tiste podobe zoglenelih ljudi in živali zelo pretresle. Doma je potem nastal ta, kasneje nagrajeni opus psov iz Pompejev,« razlaga Dragica Čadež, ki eno delo iz tega opusa predstavlja v prvem prostoru pred galerijo.

Tokrat se Čadeževa v najbolj obsežnem galerijskem kranjskem prostoru predstavlja predvsem z deli, ki jih je ustvarila v obdobju zadnjih desetih let. Kiparka se je že v zgodnjem ustvarjalnem obdobju zapisala lesu in ta material jo spremlja skozi ves njen kiparski opus. »Moje vodilo v kiparstvu je že vseskozi les v mnogoterih oblikah in pojavnostih. Ponavadi uporabljam to osnovno obliko lesa, naj bodo to hlodi, lubje, štori ali pa nažagani krajniki oziroma kako drugače obdelani kosi, v katerih se še čuti rast, neka duša. Tudi če gre za letvice, imajo te figuracijo kot ostanek drevesa, ki lahko sestavlja novo formo,« razmišlja Čadeževa: »Imajo volumen, kot če greš po gozdu in vidiš trhlo drevo, vidiš prazno luknjo, ki inspirira …« Osnovni kiparkin motiv je pravzaprav vedno eden in isti, hkrati pa je neizčrpen vir različnih možnosti. Kiparka vselej znova poskuša les obdelati na različne načine in vsakič ji to predstavlja nov izziv. »To je ta svoboda, ki jo imaš, kadar lahko narediš, kar hočeš, kar imaš v glavi. Ne delam za prodajo, po željah in naročilih, ampak venomer znova raziskujem. In to je tisto, kar kiparja, kot sem jaz, vleče naprej. Ne planiram, delo samo me vodi naprej.«

Avtorica v različnih ciklih les kombinira tudi s kovino ali glino, a na neki način venomer v končni fazi poskuša doseči vtis lesa, drevesa … »Želela sem narediti prostorsko risbo iz letvic, ampak te niso obstojne. Vedela sem, da če letvice odlijem v bron, z dodatnim patiniranjem dobim formo lesa, je pa kip zato malo bolj odporen, trajen.«

V posameznih galerijskih prostorih si tako lahko ogledamo različne cikle, bodisi del v patiniranem lesu, lesu, kombiniranem z glino, kovino … Pri tem so to lahko figuralna dela ali pa kipi abstraktnih form. Pri tem ima velik pomen tudi sam galerijski prostor. Čadeževi so nasploh všeč razstavišča v starejših arhitekturah. Tako je tudi v Pavšlarjevi hiši hitro našla prave prostore za posamezne cikle svojih del. »Posamezni prostori so mi dali možnost definiranja posameznih ciklov, ki sem jih porazdelila po prostorih pomensko in nekako tudi kronološko. Pri tem je potrebno paziti, da je med kipom in prostorom ustvarjen nek dialog,« razmišlja Dragica Čadež. Tako so v gornjem nadstropju na ogled predvsem dela izpred desetih let, v spodnji galeriji pa so najnovejša dela. Čadeževa je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost leta 1963, dve leti kasneje je končala specialko pri Borisu Kalinu, od leta 1988 je bila zaposlena na sedanji Pedagoški fakulteti v Ljubljani, upokojila pa se je pred petimi leti. S svojim mentorskim delom sodeluje v različnih kiparskih kolonijah za otroke in odrasle. Kot je ob odprtju povedal umetniški vodja galerije dr. Lev Menaše, Čadeževo krasijo njeni popolnoma lastni likovni vzorci, ki so bodisi igrivi bodisi ekspresivni, saj je za njeno ustvarjanje značilna mnogoplastnost.

V prvem nadstropju galerije je na ogled tudi kratek film o Dragici Čadež, v drugem nadstropju pa tudi dela, ki so jih v več kot petnajstih letih uspeli pridobiti v zbirko Galerije Prešernovih nagrajencev.