Med sosedi 127

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. februar 2009 / 06:00

Slavko Mežek iz Krope, predsednik Kulturnega društva Naša Slovenija, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine, je preteklo soboto na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani podelil priznanja posameznikom, društvom in neformalnim civilnim pobudam za prizadevanja pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine, temeljev slovenske narodne prepoznavnosti. Kulturno društvo Naša Slovenija je priznanja podelilo prvič. Priznanja so prejeli arhitektka dr. Živa Deu iz Ljubljane, novinar Drago Kralj, projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine iz Novega mesta, turistični podmladek Destrnik-Trnovska vas, Kraška hiša, spomenik ljudskega stavbarstva iz Repna v Italiji, Palčava šiša iz Plešc na Hrvaškem, Drabosnjakov dom, etnološki muzej, iz Kostanj nad Vrbskim jezerom v Avstriji, Soržev mlin iz Polž v bližini Vojnika na Štajerskem, istrska hiša iz Krkavč v Istri in Jezerski hram z Dolenjega Jezera pri Cerkniškem jezeru. Nagrajenci so prejeli jedkanice koroškega Slovenca, akademskega slikarja Valentina Omana.

Kar tri od desetih priznanj so bila podeljena v slovensko zamejstvo. V imenu Kraške hiše iz Repna je priznanje prejela Martina Repinc. Za Palčavo šišo iz Plešc na Hrvaškem je priznanje sprejel Marko Smole. Plešce so obmejna vas v dolini reke Čabranke, v bližini Osilnice. Kulturno izročilo teh krajev neguje družina Smole. Priznanje za Drabosnjakov dom je sprejel pobudnik za njegovo ureditev in predsednik Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak Ernest Dragaschnig. Slavko Mežek je kot izvrsten poznavalec slovenskega zamejstva za etnološki muzej Kraška hiša v Repnu v Italiji zapisal, da je skupaj s Kraško ohcetjo »enkraten prispevek k prepoznavnosti neizpodbitne slovenske zgodovinske prisotnosti in aktualne stvarnosti na Tržaškem ter izjemna priložnost za celostno ozaveščanje slovenskih in tujih obiskovalcev.« Obnova Palčave šiše v Plešcah poteka predvsem po zaslugi družine Smole od leta 1989 dalje. Hkrati z obnovo domačije nastaja etnološka zbirka, ki želi predstaviti življenje obmejne družine veleposestnika, trgovca in gostilničarja v drugi polovici 19. stoletja. V vasi načrtujejo tudi ureditev drugih objektov in pohodniških poti. Palčava šiša je dokaz ustvarjalnega medkulturnega dialoga na politično pregreti meji med Slovenijo in Hrvaško. Etnološki muzej Drabosnjakov dom na Kostanjah/Koestenberg nad Vrbskim jezerom na Koroškem pa je prvi muzej Slovencev na Koroškem, ki prikazuje dejavnosti kmečkega gospodarstva in obrti. Muzej, ki se imenuje po znanem koroškem bukovniku, zbiratelju ljudskega izročila in avtorju ljudske igre (pasijona) o Kristusovem trpljenju Andreju Šusterju Drabosnjaku (rodil se je leta 1768) je tudi dokaz strpnega sobivanja nemško in slovensko govorečih vaščanov Kostanj.