Vrh Slavnika

S tisočaka na morje

Slavnik (1028 m) - Današnji potep je vzpon na zadnji tisočak na Slovenski planinski poti. Vzpon na vrh je čudovit v vseh letnih časih, morda še najmanj poleti, ko je zelo vroče. Če boste na vrhu počakali na sončni zahod, vas ognjena krogla ne bo razočarala.

Slavniško pogorje z vrhom Slavnik je tisti zadnji greben pred Kraškim robom, ki s svojo nadmorsko višino nudi čudovit razgled. A da bi ta razgled doživeli, se je na Slavnik potrebno povzpeti. Nanj vodi množica markiranih poti: iz Hrpelj, iz Prešnice, iz Podgorja, iz Bača. Mi se bomo danes nanj odpravili po krožni poti iz Podgorja.

 

Z avtoceste zavijete v Kozini in se po stari cesti peljete proti Kopru. Po približno osmih kilometrih pri odcepu za Socerb levo zavije cesta v Podgorje. Parkiramo nekje v vasi, a bodite uvidevni do prijaznih domačinov in ne puščajte svojih jeklenih konjičkov kar tako nekje sredi vasi. Iz Podgorja na Slavnik vodita dve poti; položna in strma, vendar ima tudi položna en odcep, ki jo naredi rahlo strmejšo. Na vrh se bomo odpravili po položni poti, spustili pa po strmejši, čeprav bi bilo bolje morda obratno. Vendar ker v vasi strma pot ni označena, niti sama tistega popoldneva nisem videla, po kateri poti bom prišla na vrh. Sredi vasi je lipa. Greste mimo lipe, držite se desno, ko boste celo videli eno ali dve markaciji. Pot v spodnjem delu vodi desno, skoraj naravnost, nato pa vas možic usmeri levo skozi gozd navzgor. Hodite v okljukih, markacij ni, le občasno so možici, ki so dobri prijatelji in pokazatelji, da ste na pravi poti. A čeprav jih ne bi bilo, bi vas pot pripeljala na vrh. Hodite po redkem gozdu, in ko dosežete travnato planoto in zapustite gozd, se tudi odpre prvi pogled na morje. Stopite na prostrano travnato vršno sleme, na vaši desni strani pa je lovska opazovalnica. Na levi strani zagledate Tumovo kočo na Slavniku, TV oddajnik in postojanka obalnih radioamaterjev. Široki razgledi na vse stvari vas bodo pripeljali do makadamske ceste, po kateri dosežete vrh.

 

Spomladi in poleti so ti travniki prava zakladnica rož, v jesenskih in zimskih dneh pa je podoba bolj klavrna.

 

Koča na Slavniku je poimenovana po dr. Henriku Tumi (1858-1935), slovenskem alpinistu, planinskem mislecu, politiku, narodnem buditelju. Svečano je bila odprta leta 1957, med leti 1988 in 1994 pa so jo temeljito prenovili. Koča je trenutno odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih.

 

Razgled s Slavnika je čudovit: na severovzhodu seže vse tja do Kamniških Alp; še prej vidimo Nanos, Vremščico, Matarsko Podolje; vidijo se notranjski Javorniki, Trojica in Snežnik; na jugu je Gorski Kotar z Risnjakom; daleč na obzorju je Kvarnerski zaliv in Učka, spredaj pa hriboviti svet Čičarije. Na zahodu nam pogled zaplava po morski gladini Umaga, Pirana, Kopra, Trsta, Tržiča, če je vreme dovolj jasno, vidimo celo Benetke. Od zahoda proti severu v daljavi zremo v Dolomite, Karnijske in Ziljske Alpe, Julijce, Karavanke; spredaj je mogočen Trnovski gozd, ter gričevje med Vipavsko dolino in Trsteljem.

 

Ura je bila že pozna, zato sem čakala še sončni zahod na Slavniku. To vam iz srca priporočam! Ognjena krogla je potonila v morje in zasvetila na drugi strani sveta, kjer so se ljudje, nekje tam daleč, začeli prebujati v nov dan. Nebo se je obarvalo rdeče, oranžno, vijolično. Kako čudovita je narava!

 

V Podgorje se vrnete po strmi poti. Markacij praktično ni, se pa da slutiti, kje je pot, saj običajno trume pohodnikov prihajajo navzgor. Tik pod domom je smerokaz in tudi pot, ki se spušča v gozdno grapo, se dobro vidi. Greste kar po tej grapi navzdol in če slučajno izgubite markacije, naj vas ne zagrabi panika. Prišli boste v dolino. Vmes boste enkrat prečili makadamsko cesto, šli celo par korakov po njej, potem pa pot zopet zavije v gozd in se strmo spušča. Nazaj v vas pridete z leve strani in pred seboj imate le še tiste korake, ki vas ločijo od jeklenega konjička. Če se niste okrepčali v Tumovi koči na Slavniku, se pa dajte s čim tipičnim v gostilni v Podgorju. Morda bi poskusili fuže z jurčki; prepričana sem, da vam bodo teknili.

 

Nadmorska višina: 1028 m

Višinska razlika: 500 m

Trajanje: 2 uri 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 11. maj 2015 / 11:50

Gorelo v skladišču sekancev

Seničica – V sredo nekaj po 19. uri je v Seničici v občini Medvode izbruhnil požar v skladišču za sekance. Gasilci iz Gasilske brigade Ljubljana ter iz prostovoljnih gasilskih društev Preska-Medvod...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Juha, žar in sladoled Slovencem najbolj dišijo

Inštitut Marketagent.com je s spletno raziskavo na vzorcu pesto aktivnih uporabnikov interneta v starosti med 20 in 59 leti proučeval, kakšno hrano imajo Slovenci najraje. Najljubša predjed Slove...

GG Plus / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Matjaževa Štefka

Eni jo poimenujejo mleta pečenka, največ jo poznajo pod imenom pečenka Štefani, kranjskega kuharja Matjaža Erzarja pa smo ujeli ravno pri pripravi njegove "Štefke", kakor je smeje ljubkovalno poimenov...

GG Plus / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Letos okušali vina vinarja Rodice

Že drugo leto zapored je skupina krvodajalcev z Gorenjskega (z Golnika) obiskala transfuzijsko postajo v Izoli in darovala kri. Prvič jih je bilo v skupini sedem, sedaj že več kot trideset. Tako...

Bled / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Osemdeset let najimenitnejšega blejskega hotela

Domačinka Jula Molnar je leta 1919 kupila hotel Luisenbad in ga leta 1922 preimenovala v Toplice. Po prenovi je bil novi Grand hotel Toplice odprt leta 1931.

Zanimivosti / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Anketa: Podružnične šole polne prednosti

Društvo učiteljev podružničnih šol je v Motniku konec tedna pripravilo strokovni posvet na temo Gibanje je jezik otrok, mi pa smo nekaj učiteljic vprašali, kakšne so prednosti in slabosti dela v teh m...