Vrh Slavnika

S tisočaka na morje

Slavnik (1028 m) - Današnji potep je vzpon na zadnji tisočak na Slovenski planinski poti. Vzpon na vrh je čudovit v vseh letnih časih, morda še najmanj poleti, ko je zelo vroče. Če boste na vrhu počakali na sončni zahod, vas ognjena krogla ne bo razočarala.

Slavniško pogorje z vrhom Slavnik je tisti zadnji greben pred Kraškim robom, ki s svojo nadmorsko višino nudi čudovit razgled. A da bi ta razgled doživeli, se je na Slavnik potrebno povzpeti. Nanj vodi množica markiranih poti: iz Hrpelj, iz Prešnice, iz Podgorja, iz Bača. Mi se bomo danes nanj odpravili po krožni poti iz Podgorja.

 

Z avtoceste zavijete v Kozini in se po stari cesti peljete proti Kopru. Po približno osmih kilometrih pri odcepu za Socerb levo zavije cesta v Podgorje. Parkiramo nekje v vasi, a bodite uvidevni do prijaznih domačinov in ne puščajte svojih jeklenih konjičkov kar tako nekje sredi vasi. Iz Podgorja na Slavnik vodita dve poti; položna in strma, vendar ima tudi položna en odcep, ki jo naredi rahlo strmejšo. Na vrh se bomo odpravili po položni poti, spustili pa po strmejši, čeprav bi bilo bolje morda obratno. Vendar ker v vasi strma pot ni označena, niti sama tistega popoldneva nisem videla, po kateri poti bom prišla na vrh. Sredi vasi je lipa. Greste mimo lipe, držite se desno, ko boste celo videli eno ali dve markaciji. Pot v spodnjem delu vodi desno, skoraj naravnost, nato pa vas možic usmeri levo skozi gozd navzgor. Hodite v okljukih, markacij ni, le občasno so možici, ki so dobri prijatelji in pokazatelji, da ste na pravi poti. A čeprav jih ne bi bilo, bi vas pot pripeljala na vrh. Hodite po redkem gozdu, in ko dosežete travnato planoto in zapustite gozd, se tudi odpre prvi pogled na morje. Stopite na prostrano travnato vršno sleme, na vaši desni strani pa je lovska opazovalnica. Na levi strani zagledate Tumovo kočo na Slavniku, TV oddajnik in postojanka obalnih radioamaterjev. Široki razgledi na vse stvari vas bodo pripeljali do makadamske ceste, po kateri dosežete vrh.

 

Spomladi in poleti so ti travniki prava zakladnica rož, v jesenskih in zimskih dneh pa je podoba bolj klavrna.

 

Koča na Slavniku je poimenovana po dr. Henriku Tumi (1858-1935), slovenskem alpinistu, planinskem mislecu, politiku, narodnem buditelju. Svečano je bila odprta leta 1957, med leti 1988 in 1994 pa so jo temeljito prenovili. Koča je trenutno odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih.

 

Razgled s Slavnika je čudovit: na severovzhodu seže vse tja do Kamniških Alp; še prej vidimo Nanos, Vremščico, Matarsko Podolje; vidijo se notranjski Javorniki, Trojica in Snežnik; na jugu je Gorski Kotar z Risnjakom; daleč na obzorju je Kvarnerski zaliv in Učka, spredaj pa hriboviti svet Čičarije. Na zahodu nam pogled zaplava po morski gladini Umaga, Pirana, Kopra, Trsta, Tržiča, če je vreme dovolj jasno, vidimo celo Benetke. Od zahoda proti severu v daljavi zremo v Dolomite, Karnijske in Ziljske Alpe, Julijce, Karavanke; spredaj je mogočen Trnovski gozd, ter gričevje med Vipavsko dolino in Trsteljem.

 

Ura je bila že pozna, zato sem čakala še sončni zahod na Slavniku. To vam iz srca priporočam! Ognjena krogla je potonila v morje in zasvetila na drugi strani sveta, kjer so se ljudje, nekje tam daleč, začeli prebujati v nov dan. Nebo se je obarvalo rdeče, oranžno, vijolično. Kako čudovita je narava!

 

V Podgorje se vrnete po strmi poti. Markacij praktično ni, se pa da slutiti, kje je pot, saj običajno trume pohodnikov prihajajo navzgor. Tik pod domom je smerokaz in tudi pot, ki se spušča v gozdno grapo, se dobro vidi. Greste kar po tej grapi navzdol in če slučajno izgubite markacije, naj vas ne zagrabi panika. Prišli boste v dolino. Vmes boste enkrat prečili makadamsko cesto, šli celo par korakov po njej, potem pa pot zopet zavije v gozd in se strmo spušča. Nazaj v vas pridete z leve strani in pred seboj imate le še tiste korake, ki vas ločijo od jeklenega konjička. Če se niste okrepčali v Tumovi koči na Slavniku, se pa dajte s čim tipičnim v gostilni v Podgorju. Morda bi poskusili fuže z jurčki; prepričana sem, da vam bodo teknili.

 

Nadmorska višina: 1028 m

Višinska razlika: 500 m

Trajanje: 2 uri 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 3. julij 2012 / 07:00

Zavrgli tožbo zoper župnijo Bled

Kranj - Kranjsko okrožno sodišče je ugodilo ugovoru župnije Bled, da gre pri tožbi Republike Slovenije proti župniji za že razsojeno stvar in so zato zavrgli tožbo, s katero je d...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Peter Vode bo snemal na Bledu

Peter Vode, fant s kitaro iz Dola pri Ljubljani, ki ga poznamo iz oddaje Slovenija ima talent, je septembra izdal prvo zgoščenko, na kateri je deset njegovih avtorskih skladb in...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Oblikovali razvojno jedro avtomobilske industrije

V projektu SiEVA bosta sodelovali tudi podjetji Iskra Mehanizmi Lipnica in Polycom Škofja Loka.

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Sto let Fotografskega društva Janez Puhar Kranj (2)

Kranjčan Janez Marenčič se je priključil FK Ljubljana, kjer je ustvarjal pod vplivom starejših kolegov. V času druge svetovne vojne je beležil dogajanje kot član 9. korpusa na Primorskem. Njegovi...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Šepetalnica za veter (21)

Vasilij doslej ni kaj prida verjel v duhovna razodetja, posvečene kraje ali mistične odseve. Pa ne da ne bi nikoli imel občutka, da je svetost prisotna v človeku ali pa kot taka sama d...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Nagrajeni zagovorniki sožitja

Na to temo in na zagotavljanje pravic narodnostnih skupnosti, kot v Avstriji uradno imenujejo manjšine, so uglašeni zadnji aktualni pogovori v Domu prosvete v Tinjah/Tainach, na katerih so...