Zaskrbljeni pridelovalci koruze

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Čas za nabavo koruznega semena in za setev se vse bolj približuje, država pa se še ni odločila, ali bo še naprej veljala prepoved uporabe nekaterih fitofarmacevtskih sredstev in kemično obdelanega semena.

Rodica – »Kaj bomo sejali, če ne bomo smeli oz. mogli sejati koruze?« je bil naslov pogovora, ki ga je Govedorejsko poslovno združenje skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije v sredo pripravilo na Rodici. V Sloveniji je vse več koruznega hrošča, njegovo širjenje pa je možno najbolje preprečevati s kolobarjenjem in z uporabo kemično obdelanega (tretiranega) semena. Ko so lani v enem primeru čebele poginile tudi zaradi pripravkov, s katerimi je bilo obdelano koruzno seme, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepovedalo promet in uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) poncho, cruiser in gaucho ter promet semen, obdelanih z aktivnimi snovmi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam. Prepoved še vedno velja, setev se vse bolj približuje, seme pa še čaka na dodelavo …

Kot je povedal Zoran Čergan iz Kmetijskega inštituta Slovenije, je eden od ukrepov za preprečevanje širjenja koruznega hrošča tudi triletni kolobar, pri katerem se koruza lahko prideluje na istem zemljišču le dvakrat v treh zaporednih letih, vsakič v kombinaciji z uporabo insekticidov proti odraslim koruznim hroščem, kemično obdelanega semena ali talnega insekticida. Po oceni dobaviteljev semena je bilo v Sloveniji v zadnjih letih kemično obdelanega približno 60 odstotkov semena koruze, od tega 20 odstotkov z insekticidom, ki je od lanskega maja prepovedan. Če se bo prepoved nadaljevala, se bodo pridelovalci koruze s tovrstnim semenom verjetno oskrbovali v sosednjih državah ali bodo za zatiranje talnih škodljivcev prisiljeni uporabljati granulirane insekticide, kar je v primerjavi z uporabo tretiranega semena okolju manj prijazen tehnološki ukrep.

»Interes fitofarmacevtske industrije je, da ob uporabi FFS pri pridelavi hrane vse čebele preživijo in da pridelovalci hrane lahko normalno kmetujejo in pridelajo zadostne količine varne in kakovostne hrane,« je dejal Marko Babnik, predsednik Gospodarskega interesnega združenja fitofarmacije Slovenije, in poudaril: »Če bi se pri pridelavi koruze odrekli vsakršni uporabi FFS, bi bile škode lahko tako hude, da bi bili pridelovalci zaradi škodljivcev ob ves pridelek.« V kmetijstvu je treba zmanjšati tveganje za okolje na najmanjšo možno mero, je dejal Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, in dodal, da na ministrstvu potekajo aktivnosti v dveh smer. »Eno je registracija FFS glede na ugotovljena nova spoznanja in tveganja, drugo so ukrepi, s katerimi bi ob setvi preprečili prašenje v okolje. V tem delu je pomembno, da se okrepi dobra praksa pri uporabi kemično tretiranega semena in nadzor nad to prakso, se preveri ustreznost sejalnih naprav in se usposobi uporabnike FFS.«

Lani je bilo v Sloveniji več pomorov čebel, v Domžalah je bil razlog za pomor setev tretiranega semena koruze, pri kateri je prašenje onesnažilo sosednje polje medonosne oljne ogrščice. Kot je ob tem dejala Katarina Groznik, direktorica fitosanitarne uprave, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje prašenja ob setvi kemično obdelanega semena. Prašenje je odvisno tudi od tehnike sejanja - pri uporabi avtomatske sejalnice je bistveno večje kot pri mehanski. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se po besedah predsednika Cirila Smrkolja zavzema za odpravo prepovedi uporabe FFS in za pripravo pravilnika o uporabi tretiranega semena. Čakanje na nemško raziskavo ni smiselno, ministrstvo naj čim prej sprejme odločitev in predstavi pravilnik, da bodo pridelovalci vedeli, kakšni ukrepi bodo veljali ob setvi. Če bo čakanje trajalo predolgo, bodo kmetje, predvsem živinorejci, utrpeli gospodarsko škodo. Simon Grmovšek, predstavnik GIZ semenarstva Slovenije, je dejal, da semenarji ne bodo mogli zagotoviti dovolj tretiranega semena, če ministrstvo v kratkem ne bo sprejelo odločitve. Semenarji so dali na stran določene količine semena za kemično obdelavo, za tretiranje 30 ton semena potrebujejo tri dni, z vsemi drugimi postopki pa deset dni. Vlado Auguštin iz Čebelarske zveze Slovenije, je dejal, da so čebele zelo občutljive na večino insekticidov, ki jih za uničevanje škodljivih organizmov uporabljajo pridelovalci sadja, poljščin in zelenjave. Širjenje koruznega hrošča je možno preprečevati tudi s sejanjem kemično obdelanega semena, je dejal Auguštin in opozoril, da so neonikotionidi za čebele še posebej strupeni, saj že pri zelo majhnih koncentracijah delujejo moteče na njihov žični sistem, zmanjšujejo vzletno aktivnost ter sposobnost spomina in vonja.