Otroška peresa
Martin Krpan se vrača domov ...
Martin Krpan je bil junak in 'tihotapec'. Tihotapil naj bi angleško sol, kar pa je bilo v tistem času strogo prepovedano. Srečal se je z Brdavsom, velikanom, ki je razsajal po Dunaju. Dobil je potrdilo, da lahko javno tovori sol. Bil je zadovoljen.
Na poti domov je bil ponosen, saj je lahko javno tovoril sol. S kočijo se je peljal čez ves Dunaj in Avstrijo. Ko pa je prispel do Ljubelja, se je ustavil, pojedel kos kruha in popil malo čaja. Stopil je iz gostilne in v drugi kočiji, ki je bila parkirana zraven njegove, videl prečudovito žensko. To je bila ljubezen na prvi pogled. Počutil se je zelo lepo; bil je v devetih nebesih. Sanjal je o tem, kako se bo poročil z Julijo (tako je bilo ime lepemu dekletu). Kar naenkrat pa ga je nekaj 'zrukalo'. Bil je gostilničar. Gostilničar po imenu Jože je bil ves besen, saj Martin ni plačal, kar bi moral. Martin se mu je opravičil, da ko je odšel v kočijo po denar, je zagledal prelepo dekle in tako čisto pozabil na plačilo. Jože mu je oprostil, ker je vedel, da tega ni storil nalašč. Tudi Julija se je na prvi pogled zaljubila vanj. Nekje sredi poti je Martin opazil, da mu sledi kočija, v kateri se pelje Julija. Prišli so do Trsta. Oba sta stopila iz kočije. Martin je izvoljenko zaprosil za roko. Pričakoval je klofuto okoli obraza. Bil je zelo prestrašen, kako bo reagirala ona. Lepotica pa je bila zelo navdušena. S prelepim glasom mu je odgovorila: »Da!«
Poročila sta se čez sedem dni. Uvidela sta, da sta si usojena. »Še dobro, da sem te srečal, sicer bi bil do konca življenja sam in siten,« je dodal Martin in se zadovoljno nasmehnil.
Eva Lebar, 7. č, OŠ Stražišče, Kranj
Kulturni dan v Narodni galeriji
Na najbolj zasneženi dan v tednu smo se odpeljali v Narodno galerijo v Ljubljano. Imeli smo vodičko Tanjo. Razkazala nam je slike slikarjev impresionistov. To so bili: Ivan Grohar, Matej Sternen, Matija Jama in Rihard Jakopič. Zraven vsake slike je bilo napisano slikarjevo ime. Videl sem sliko takega sejalca, kot ga imamo na slovenskem kovancu.
Igrali smo razne igre in spoznavali slikarske pripomočke. Pri eni igrici sem bil slikar Rihard Jakopič in sem slikal drevesa. Izvedeli smo, da so veliko slikali z lopaticami. V galeriji imajo slike in kipe, ki so stari tudi 700 let. Na koncu nas je vodička pustila, da smo si še sami ogledali slike.
Po končanem ogledu smo se po zasneženi cesti odpeljali nazaj v šolo.
Julij Mlinšek, 3. c, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka