Sporna meja na Jelovici

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / sreda, 28. januar 2009 / 06:00

Desetino območja občine Radovljica je država leta 1995 pripisala občini Bohinj. Za reševanja spora naj ne bi bil pristojen nihče.

Radovljica – »Opozarjamo javnost, da je problem meje, s katerim se ukvarja Slovenija, aktualen tudi znotraj njenih meja,« je na nedavni novinarski konferenci na desetletje neuspešnega dogovarjanja o meji na Jelovici opozoril radovljiški župan Janko S. Stušek.

Zakon o ustanavljanju občin je namreč leta 1995 nekdanjo veliko občino Radovljica razdelil, glede na meje naselij. In ker ima pet gozdarskih hiš na Jelovici, ki sicer sodijo v katastrsko občino Lancovo, hišne številke Nemškega Rovta, je območje ob delitvi avtomatično pripadlo Bohinjcem. »V teh objektih nikoli ni bilo stalnih prebivalcev. Meja med občinama je tako posledica poimenovanja naselij v šestdesetih letih, po katerem gozdarski center Martinček spada pod naselje Nemški Rovt. Tja je bil uvrščen zaradi banalnega dejstva, da so z državnimi gozdovi v okviru tedanjega GG Bled gospodarili iz Bohinja,« pojasnjuje radovljiški župan in dodaja, da je večina gozdov na spornem 12,5 kvadratnega kilometra velikem območju v lasti države, planine tega območja pa so bile stoletja v lasti vasi pod Jelovico.

Občina Radovljica se je tako že pred desetletjem skušala dogovoriti z občino Bohinj, da se meja spremeni v korist Radovljice, a dogovor, kot pravi župan Stušek, doslej ni bil mogoč. Zato je leta 2001 na državni zbor naslovil prošnjo za proučitev spremembe občinske meje in začetek postopka, a je ta ugotovil, da za zadevo ni pristojen, in jo oddal v reševanje ministrstvu za okolje in prostor. To je zadevo posredovalo geodetski upravi, ki je ugotovila – da se morata o meji dogovoriti občini, in Radovljičane napotila na upravno sodišče. A to je ugotovilo, da zadeva ne spada v sodno pristojnost, kar je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Zgodba se je še enkrat zavela in novembra lani so Radovljičani dobili še drugi odgovor ministrstva za okolje in prostor, da morata občini spremembo urediti sporazumno in hkrati. »Dosedanje dogajanje kaže, da v primeru, ko sporazumna ureditev spremembe občinske meje ni mogoča, sistemska rešitev problema ne obstaja. Globoko smo prepričani, da je nastala administrativna krivica, ki je zdaj administrativno nerešljiva,« je razočaran župan Stušek, ki rešitev problema vidi le še v pobudi za spremembo zakona o določanju meja občin ali celo opozorilu mednarodni skupnosti, da v naši državi ni organa, ki bi rešil primer meje med dvema občinama.