Sejnine naj bi znižali za polovico
Po priporočilu vlade naj bi nadzornikom v družbah v državni lasti in javnih zavodih sejnine znižali za polovico, do konca prihodnjega leta naj bi se odpovedali tudi nagradam.
Kranj – Z namenom omejevanja učinkov finančne krize je vlada minuli teden predlagala znižanje sejnin članom nadzornih svetov in zunanjim članom upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v celoti ali delno v državni lasti. Do konca prihodnjega leta naj bi se po priporočilu vlade odpovedali tudi nagradam iz naslova dobička družbe. Po novem naj bi tako za sejnine članom nadzornih svetov izplačali od 75 evrov bruto na sejo za mikro družbe do 275 evrov za velike družbe oziroma predsednikom nadzornih svetov od 97,50 evra bruto na sejo za mikro družbe do 357,50 evra za velike družbe.
Vlada je obenem sprejela tudi priporočila glede plač, nagrad in odpravnin članom in predsednikom uprav družb v delni ali celotni lasti države. Po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika so plače uprav vezali na povprečno plačo v dejavnosti in velikost družbe. Po okvirnih izračunih naj bi se tako najvišja možna osnovna bruto plača v velikih gospodarskih družbah gibala med sedem tisoč evrov na področju usnjarske industrije oziroma 11.700 evrov v zavarovalništvu do največ 12.500 evrov na področju telekomunikacij. Najvišja osnovna bruto plača v energetiki pa naj bi znašala med 5200 evri za srednje družbe do največ 7800 evrov za velike družbe. Nagrada za uspešnost poslovanja pa v nobenem primeru ne bi smela preseči dveh osnovnih bruto plač, vezana pa bi bila na pozitivno poslovanje in preseganje zastavljenih poslovnih ciljev družbe. »V primeru kriznega menedžmenta ali v drugih utemeljenih razmerah je sicer možno odstopanje od teh vrednosti, vendar po predhodnem pozitivnem mnenju ministra, pristojnega za področje, na katerem deluje gospodarska družba,« so že zapisali v sklepu vlade. Odpravnine pa so po novem omejene na največ šestkratnik povprečne mesečne plače posameznika, do nje pa je upravičen le v primeru, če družbo zapusti in je razrešen iz nekrivdnih razlogov.
Na podlagi tega naj bi predstavniki države v nadzornih svetih predlagali uskladitev že sklenjenih pogodb najkasneje v roku enega meseca, če do tega ne bi prišlo v nadaljnjih dveh mesecih, pa naj bi o tem obvestili vlado. Lahovnik je ob tem prepričan, da so takšne plače še vedno stimulativne in odražajo običajno poslovno kulturo in družbene norme v Sloveniji.