Iz starih časov: Trubar in internet

Med številnimi zapisi, ki so bili objavljeni v Trubarjevem letu 2008, je gotovo med najboljšimi tisti, ki ga je objavil dr. Miran Hladnik, slovenist in gorenjski rojak. Trubar in internet je njegov naslov, dostopen je v »reviji za vprašanja protestantizma« Stati inu obstati in seveda na – internetu (lit.ijs.si/trubar_internet). »Če bi začela svojo uro v šoli z naslovom Trubar in internet učiteljica za slovenščino, bi jo najbrž morala uvesti z izjavo: 'Ne, Trubar še ni poznal interneta.' Pri mladini, ki še ni utegnila razviti zgodovinskega čuta in je preteklost niti ne zanima, bo izzvala začudenje in pomilovanje, saj si težko predstavlja že življenje brez mobija in se ji zdijo vsi časi pred njegovim izumom obupno dolgočasna prazgodovina.«

Če v spletni brskalnik vtipkamo besedo Trubar, ne najdemo prav veliko tehtnih zadetkov. Marsikoga zanima, »koliko Trubarja smo že preselili na internet, o principih, formatih in težavah digitalizacije, strojni analizi njegovih besedil itd. Tema je vredna poudarjene pozornosti in angažmaja, saj je nadvse žalostno, da je Trubarja v javno dostopni digitalni obliki komaj za vzorec.« Kaj pa sploh povezuje Trubarja in internet? Pojma sta res daleč vsaksebi, veže pa ju status zgodovinske prelomnosti. »Trubar je prelomen kot začetnik slovenske knjižne kulture, internet je prelomen kot nov način komunikacije in sinonim za novo civilizacijsko paradigmo. O Trubarjevem prelomnem značaju ni nobenih dilem, o prelomnosti interneta pa pravzaprav tudi ne. Ker pa se med humanisti sem in tja še najde skeptik, ki zatrjuje, kako je bilo vse bistveno odkrito že pred tisočletji in kako je vse novo samo v drugačno embalažo zapakirana starodavna človeška izkušnja (s takimi trditvami se absolutno ne strinjam), naj ponazorim prelomnost interneta s slikovitim zgledom. Nekatere izziva kar k novemu štetju časa: namesto pred našim štetjem (pr. n. š.) pravijo pr. G. in namesto Anno Domini (A. D.) pravijo po G., kar ne pomeni pred našim Gospodom in po njem, ampak 'pred Googlom' in 'po Googlu'.«

Internet spreminja mnoge privzete »nastavitve«. »Novi načini komunikacije bistveno spreminjajo tudi konstanto, ki ji rečemo slovenski nacionalni značaj. Če povprašamo tujega poznavalca slovenskih čudi, kaj je tisto, kar najbolj znači podalpske Slovane, bo brž postregel s slovenskim pregovorom 'Naj sosedu koza crkne' in tako izpostavil privoščljivost kot našo prepoznavno značajsko specifiko. Internetna revolucija briše zloglasno slovensko privoščljivo skrb za sosedovo živino iz zavesti in jo obeta nadomestiti s plemenitejšimi interesi. Gre za t. i. 'distribuirano kooperativno omrežno produkcijo znanja', ki jo bolje poznamo pod imenom Wikipedija. Wikipedija je metafora za internet, saj kar najbolje uteleša njegovo specifiko, tj. priložnost za kreativno participacijo slehernika pri produkciji informacij. Kot taka je strašno ranljiva in si v okviru tradicionalnega slovenskega obnašanja njene eksistence ni mogoče predstavljati. Ker Wikipedija živi in cveti med Slovenci že od leta 2002, bo za opis spremenjene slovenske čudi treba najti kakšen spodobnejši pregovor.« /Nadaljevanje prihodnjič./