Drsalna prvaka Saira in Daniil

Mlada jeseniška umetnostna drsalca Saira Čatak in Daniil Maksimovič, ki sta postala državna prvaka, trenira Melita Čelesnik. Treninge imajo šestkrat tedensko.

Jesenice - Na nedavnem državnem prvenstvu v Ljubljani sta se z naslovom državnih prvakov okitila dva mlada drsalca Drsalnega kluba Jesenice. V kategoriji pionirk skupine B je najvišji naslov v državi osvojila še ne dvanajstletna Saira Čatak, v kategoriji pionirjev skupine B pa desetletni Daniil Maksimovič. Oba obiskujeta Osnovno šolo Toneta Čufarja, Saira je učenka šestega razreda, Daniil pa petega. Nadarjena mlada drsalca smo obiskali na treningu v jeseniški ledeni dvorani, kjer trenirata pod vodstvom Jeseničanke Melite Čelesnik, ki je bila pred leti tudi sama uspešna umetnostna drsalka.

Kolikokrat tedensko imata treninge?

Saira: »Vsak dan, razen ob sobotah ali nedeljah. Po treningu na ledu imamo včasih še suhi trening.«

Melita Čelesnik: »Tako je, treninge imamo šestkrat na teden, vsakič eno uro na ledu, poleg tega pa imamo še trikrat tedensko kondicijske treninge. Pred tekmovanji pa pripravimo še koreografske treninge v dvorani pred ogledalom.«

Pri kateri starosti sta začela drsati?

Daniil: »Drsam že pet let, navdušil pa sem se, ko sem videl znanega umetnostnega drsalca Plušenka, kako je izvajal skoke, piruete, korake ...«

Saira: »Jaz sem bila stara pet let, ko sta me mami in ati vpisala v tečaj drsanja, da bi se naučila drsati. Najprej me je učil Grega Urbas, nato pa je prejšnja učiteljica Lena predlagala mojemu atiju, naj začnem trenirati umetnostno drsanje. Po letu in pol sem skočila že prvi skok, to je aksel, nato sem začela s piruetami. Zadnji dve leti me trenira Melita in ona me je naučila še veliko več.«

Melita Čelesnik: »Prava starost za začetek treniranja umetnostnega drsanja je pet, šest let. Moja najmlajša učenka ima tako pet let. V klubu sva dve trenerki, skupaj pa trenira 27 mladih.«

Katere lastnosti so potrebne za razvoj uspešnega umetnostnega drsalca?

Melita Čelesnik: »Pomembne so motorične sposobnosti; otrok mora biti gibčen, eksploziven, mora imeti dobro koordinacijo, vzdržljivost … Drsanje je zelo kompleksen šport, ki zahteva drsalca v celoti. Zlasti odkar so v veljavi nova pravila, so programi, sestavljeni po teh pravilih, zelo kompleksni in zahtevajo kombinacijo vseh naštetih sposobnosti. Z nadarjenostjo pa je tako: v vsaki generaciji in v vsakem klubu so taki, ki imajo večji potencial. Je pa vprašanje, ali ta potencial znajo izkoristiti s pridnostjo. Nekateri imajo potencial, pa so leni, spet drugi imajo malo slabše genetske predispozicije, a so pripravljeni trdo trenirati …«

Pa je umetnostno drsanje zelo naporen šport? Ali velikokrat padeta, se poškodujeta?

Daniil: »Treningi se mi ne zdijo naporni. Vse rad delam, piruete, skoke, korakce. Všeč mi je tudi ogrevanje in suhi treningi. Poškodovano pa sem doslej imel brado in vrat.«

Saira: »Lani sem si na Bledu poškodovala koleno. Pri piruetah in lastovkah so pogosti padci, tako sem že doživela padec na glavo, hrbet… Na led in mraz sem se pa že navadila in drsam tudi v kratkih rokavih.«

Imata poleg drsanja čas še za kakšne druge hobije?

Saira: »Zame je drsanje na prvem mestu in vsak dan komaj čakam, kdaj bo trening. Gre mi dobro in rada bi tako nadaljevala ter zasedala prva mesta. Takih uspehov pa ne bi dosegla brez pomoči staršev in trenerke Melite. Ob drsanju najdem čas tudi za šolo, kjer sem odličnjakinja, pa tudi za prijatelje.«

Daniil: »Poleg drsanja treniram še košarko in hodim na plesne vaje, kjer plešem z mojo punco Aljo. Obiskujem pa tudi ruski krožek, da bi se bolje seznanil z Rusijo. Moja mamica je namreč Rusinja. V šoli pa imam kot edini status športnika.«

Kakšne načrte imata na drsalnem področju?

Saira: »Rada bi se naučila še več piruet, trojne skoke in dvojni aksel. Rada bi dosegala prva mesta in dokler bom lahko, bom trenirala umetnostno drsanje. Potem pa bi rada postala trenerka otrok.«

Daniil: »Z umetnostnim drsanjem bom nadaljeval in čeprav sem na treningih edini fant med puncami, je v redu. Po mojem sem 'tamalim' puncam všeč…«

Kako pa na prihodnost gledate vi kot trenerka?

Melita Čelesnik: »Sama delam predvsem kratkoročne cilje. V naslednjih dveh letih bi rada ustvarila dobro podlago, da se bodo drsalke uvrstile v višje skupine, ki bodo že zanimive za uvrstitev v reprezentanco in nastope na večjih tekmovanjih, kot so evropska in tudi svetovna.«