Dijaški domovi vse bolj prazni

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / ponedeljek, 26. januar 2009 / 06:00

Na okrogli mizi v okviru 14. strokovnega srečanja ravnateljev dijaških domov na Bledu so spregovorili o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.

Bled – »Težava je, ker dijaški domovi v javnosti ne obstajajo kot problem, zato se o njih tudi ne govori in jih imajo mnogi le še za naplavino zgodovine,« je na okrogli mizi v okviru 14. strokovnega srečanja ravnateljev dijaških domov poudaril minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Ravnatelji so ministra opozorili predvsem na težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, zlasti zaradi upadanja vpisa v dijaške domove.

Vpis v dijaške domove se po besedah predsednice skupnosti dijaških domov Slovenije Marjetke Bren zmanjšuje že od leta 1990. Največ je k temu prispevala nova mreža šol, je poudarila Brenova, ki je gimnazije, kot se je izrazila, pripeljala v vsako slovensko vas. »Svoje so prispevale še boljše cestne povezave, večja dostopnost avtomobilov, štipendijska politika, ki ne upošteva tega, če je dijak vpisan v dijaški dom, in zniževanje sredstev za investicijsko vzdrževalna dela.« To je vodilo v slabši bivalni standard v dijaških domovih in s tem še manjši vpis. Zato so dijaški domovi svojo osnovno vzgojno izobraževalno dejavnost razširili tudi na področje tržne dejavnosti in sociale. V Sloveniji je 40 dijaških domov, njihova zasedenost pa je zgolj 70-odstotna. Eno od možnosti za povečanje vpisa Marjetka Bren vidi v tem, da bi država sofinancirala del oskrbnine dijakom, zlasti če se bodo odločili za prehod na obvezno srednjo šolo. »Dogaja se namreč tudi, da se že vpisani dijaki izpišejo, ker ne zmorejo plačevati oskrbnine.« Prav zagotavljanje možnosti izobraževanja tistim, ki jim sicer ne bi bilo dostopno, pa je eno njihovih najpomembnejših poslanstev, je opozorila Brenova.

Marjetka Bren je opozorila še na potrebo po spremembi normativov, predvsem glede zmanjšanja števila dijakov v skupini, in pravični uvrstitvi ravnateljev v ustrezne plačne razrede, pri čemer naj se upošteva tudi naziv in dovoli napredovanje. Ravnatelji dijaških domov razen tega pogrešajo še ustrezen področni zakon, saj ta čas bivanje v dijaških domovih ureja le pravilnik. »Zaradi tega se srečujemo z nerazumevanjem specifike naše problematike,« je še dejala Brenova. Minister Igor Lukšič jim je zagotovil, da se zaveda zahtevnosti njihovega dela in jih tudi podpira v njihovih zahtevah. »Težava pa nastane, ko je to treba realizirati, saj je proračun za letošnje leto že sprejet. Je pa pomebno, da greste s tem v javnost, da se bodo zadeve premaknile v smer, kot jo tu predlagate.« Zato se strinja, da je o teh težavah treba razpravljati, da bodo skupaj našli rešitev, s katero bodo omogočili, da bodo dijaki lahko izbirali tudi šole, ki je sicer ne bi mogli.