Prevozniki skušajo preživeti

Tudi v Alpetourju Potovalni agenciji se sprašujejo, kdaj bo država pri prevozih potnikov prepoznala javni interes.

Kranj – Lani smo večkrat poročali o prizadevanjih slovenskih avtobusnih prevoznikov o tem, da država s predpisi uredi prevoz potnikov po evropskih merilih in z drugačnim subvencioniranjem podpre javni interes pri tem. Pogovarjali smo se z direktorico Alpetourja Potovalne agencije Ivanko Zupančič Gaber, ki je tudi predsednica izvršnega odbora Sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri Združenju za promet in zveze GZS.

Kako ocenjujete pravkar končano poslovno leto?

»V Potovalni agenciji smo poslovno leto zaključili v planskih okvirih s pozitivnim poslovnim rezultatom. Poleg javnega linijskega prevoza, ki v strukturi prihodka predstavlja daleč največji delež, smo svoje napore vlagali tudi v druge dejavnosti, zlasti v razvoj turistične dejavnosti, ki temelji predvsem na eno- ali večdnevnih avtobusnih izletih in trženju občasnih prevozov.«

Kako ste uresničili lanski načrt obnove voznega parka in druge investicije?

»V letu 2008 smo znatna sredstva vložili v obnovo voznega parka, s čimer želimo našim potnikom ponuditi bolj udoben in prijeten prevoz. Novi avtobusi so tudi ekološko čistejši in varčnejši, kar se tiče porabe goriva. V preteklem letu smo nabavili kar 19 avtobusov, od tega štiri visokoturistične in 15 linijskih. Začeli smo tudi s postopnim opremljanjem linijskih avtobusov z elektronskimi smernimi tablami, s katerimi bomo potnikom omogočali hitrejšo prepoznavo smeri vožnje posameznega avtobusa. Ob tem konstantno vlagamo precejšnja sredstva tudi v razvoj informacijskega sistema in v opremo za vzdrževanje voznega parka.«

Kakšni so trendi pri številu potnikov, ali ste lani tudi morali ukinjati proge?

»V letu 2008 zaznavamo rahel upad dijaških in osnovnošolskih vozovnic predvsem zaradi manjših generacij šoloobveznih otrok, medtem ko se je število drugih potnikov ustalilo na nivoju preteklega leta. Registriranih javnih linij v letu 2008 nismo ukinjali, saj je sedanji nivo povezav minimalen in če bi nadaljevali z ukinjanjem nerentabilnih linij, bi posamezna območja popolnoma odrezali od centrov mest. To pa bi bilo v popolnem neskladju z vsebinskim pomenom javnega potniškega prometa, ki mora služiti opredeljenemu javnemu interesu.«

Preteklo leto smo bili priča izredni rasti cene pogonskih goriv in nato velikemu padcu. Kako je to vplivalo na vaše poslovanje?

»Nepričakovano hitra rast cene nafte v prvi polovici leta nas je spravljala v nemogoč položaj. Za določanje cen javnega linijskega prevoza se namreč uporablja Tarifna lestvica za prevoz potnikov, ki je v pristojnosti DRSC. Cene javnega linijskega prevoza zato nismo spreminjali in še danes veljajo cene iz 1. septembra 2006. Prevozniki smo se zaradi tega in zaradi visoke stopnje inflacije, ki se je odražala tudi na drugih stroških, v lanskem polletju znašli v izjemno težkem položaju s slabimi poslovnimi rezultati. Ob dejstvu, da tudi z začetkom novega prometnega leta javnolinijskih cen nismo spreminjali, nam je padec cen nafte v drugi polovici leta delno omilil težave v poslovanju.«

Lani januarja ste kot tretjo družbo (po tržiškem in jeseniškem Integralu) prevzeli tudi KamBus. Ali so se izpolnili cilji prevzema in kakšen tržni delež ima sedaj Alpetour?

»Da, lani januarja je Alpetour povečal kapital družbe z izdajo novih delnic. Novo izdane delnice so bile namenjene zamenjavi za delnice KamBusa iz Kamnika. Na tak način je postal Alpetour lastnik KamBusa, hkrati pa je v lastništvo Alpetourja vstopil nov delničar, to je Modra linija holding, ki je bila dotlej lastnica družbe KamBus skoraj v celoti. Cilj prevzema so bili sinergijski učinki, ki izhajajo iz skupne nabavne, prodajne, kadrovske in finančne politike. Te učinke delno obe družbi že beležita. Seveda pa prevzem sam od sebe ne daje pričakovanih rezultatov, če mu ne sledijo dejanja notranje konsolidacije in reorganizacije, kar pa nas delno prav gotovo še čaka. Na področju javnih linijskih prevozov ima Alpetour trenutno 17,38-odstotni tržni delež.«

Kako ste lani poslovali na področju turizma?

»Turistično dejavnost intenzivno razvijamo že nekaj zadnjih let. V letu 2008 smo prihodek iz te dejavnosti povečali za 23 odstotkov glede na preteklo leto. Prioriteto dajemo prodaji lastnih aranžmajev, ki vsebujejo poleg ostalih storitev tudi prevoz z lastnimi visokoturističnimi avtobusi. Prodajamo seveda tudi aranžmaje vseh drugih turističnih agencij. V cilju nadaljnjega pospeševanja te dejavnosti bomo v teh dneh odprli novo turistično poslovalnico v trgovskem centru Qlandia v Kranju.«

Napovedane spremembe pri javnem linijskem prevozu potnikov, ki naj bi jih prinesla nova Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javnega prevoza potnikov, in o koncesiji (usklajene z evropsko zakonodajo) niso bile uresničene. Namesto tega je vlada spremenila zakon o prevozih v cestnem prometu in za dve leti podaljšala dosedanje stanje. Kako ocenjujete tak položaj?

»Res je. Uredba je bila pripravljena sredi preteklega leta. Prevozniki smo dlje časa opozarjali, da bo zmanjkalo časa za njeno pravočasno uveljavitev. In res je bilo tako. Sledil je predvolilni čas, nato volitve. Status javnega potniškega prometa je tako postal problem novega ministra. Za prehodno obdobje dveh let so bile koncesije prevoznikom podeljene neposredno. Znašli smo se v popolnoma enaki situaciji, kot je bila pred štirimi leti.«

Vlada je sicer julija lani pripravila osnutek omenjene uredbe. Lani ste dejali, da v novi uredbi pričakujete ureditev enotne vozovnice, enotnega tarifnega sistema, enotno informiranje potnikov, enotni vozni red, nacionalne standarde ponudbe in dostopnosti. Kaj od tega je bilo usklajeno?

»Vse, kar navajate, je bilo opredeljeno v osnutku uredbe. Prevozniki smo bili z vsebino uredbe seznanjeni in smo pri njenem nastajanju tudi sodelovali. Zavedali smo se zahtevnosti realizacije postavljenih standardov, vendar smo bili pripravljeni v določenem časovnem obdobju postavljene zahteve uresničiti. Danes je to mrtva črka na papirju. Zaradi zahtev evropske zakonodaje bo ministrstvo v dveh letih moralo postaviti sistem javnega potniškega prometa in objaviti prvi evropski javni razpis.«

Glavni razlog za nesprejetje nove ureditve naj bi bilo nerešeno vprašanje subvencioniranja javnega prevoza potnikov. Kakšne spremembe pričakujete?

»Bistvo novega ekonomskega modela, ki ga zahtevamo, je, da se na strokovni podlagi določi model izračuna stroškovne cene, ki bo s preglednimi kalkulativnimi elementi zagotavljal koncesionarjem nadomestilo dejanskih stroškov, ki nastajajo pri opravljanju javnega prevoza. Današnja priznana stroškovna cena ni odsev dejanskih stroškov in pogojev dela, zato se danes prevozniki v bitki za preživetje srečujemo s pomanjkanjem voznega osebja, ukinjamo nerentabilne linije in ne moremo v zadostni meri slediti tehnološkemu napredku na področju voznega parka in njegove opremljenosti.«

Konec leta ste prevozniki brez predhodnega razpisa podpisali nove dvoletne koncesijske pogodbe, po katerih bo kompenzacija stroškov znašala 0,431 evra na kilometer. Kaj to pomeni za vas?

»Kompenzacija v omenjeni višini pomeni za prevoznike nespremenjeno stanje glede na zadnje obdobje. Ob predpostavki, da se ne bo ponovila naftna zgodba iz prve polovice preteklega leta, bomo z ukrepi varčevanja in nadzora nad vsemi oblikami porabe skušali preživeti težak položaj v panogi. Morda nas bodo k drugačnemu odnosu prisilile vse bolj krute podnebne razmere in bodo najodgovornejši v državi le spoznali, da krpanje sistema ne zaleže in da je odlaganje problemov v prihodnost vse dražje. Sistem javnega potniškega prometa je pomemben tako iz socialnih, ekoloških, gospodarskih ter varnostnih razlogov, zato bi moral biti še kako v javnem interesu.«