Je dejansko človek in pol
Anči Bizjak, vodja porodnega bloka v kranjski porodnišnici, pravi: "Če nosečnica česa ne ve, je v dvomih, naj za nasvet vpraša strokovnjaka. Naj pride k nam v porodnišnico na razgovor, da bo dobro pripravljena na porod." Bizjakova je dobitnica priznanja srebrni znak 2008.
Anči Bizjak, vodja porodnega bloka v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj, je prejela priznanje Srebrni znak 2008, ki ga podeljuje Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske. V BGP Kranj je zaposlena od prvega delovnega dne, marca letos bo od tega minilo trideset let. »Končala sem srednjo babiško šolo. Za velikega vzornika sem imela primarija dr. Igorja Veternika in sem si rekla: želim si delati v kranjski bolnišnici in nikjer drugje,« je povedala Anči Bizjak. Želja se ji je uresničila, že svojo prvo prakso je opravljala v svoji bodoči službi. Leta 1979 so jo zaposlili na oddelku za intenzivno nego novorojenčkov, leta 1984 pa je prevzela vodilno mesto v porodni sobi. Potreba po dodatnem izobraževanju jo je pripeljala v prvo generacijo, ki je leta 1993 nadaljevala višješolski študij zdravstvene nege na drugi stopnji Pedagoške fakultete na programu zdravstvena vzgoja, s katerim si je pridobila naziv profesorice zdravstvene vzgoje. Še vedno se izobražuje in svoja znanja kot izkušena mentorica prenaša na mlajše kolegice. »Od leta 1984 do danes se je delo v porodni sobi precej spremenilo. Včasih smo imeli bistveno več porodov, po 2500 na leto. Bili smo prva porodnišnica, ki je dovolila spremljevalca pri porodu; seveda je bilo to pred več kot dvema desetletjema bolj poredko, tudi vsi zdravniki tega niso dovolili. Porodi so bili daljši, analgezij, s katero lajšamo bolečine med porodom, skorajda ni bilo. Teh sprememb je še veliko. Danes so ženske veliko bolj pripravljene na porod, obiskujejo (pogosto skupaj s partnerji) Šolo za starše, več je poudarka na preventivi. Če nosečnica česa ne ve, je v dvomih, naj za nasvet vpraša strokovnjaka. Naj pride k nam v porodnišnico na razgovor, da bo dobro pripravljena na porod,« je povedala.
Za Anči Bizjak velja, da je pri svojem delu natančna in dosledna, kar sama pričakuje tudi od drugih. »Naša služba je stresna, zato se je treba med seboj veliko pogovarjati, si znati prisluhniti, upoštevati tudi želje. Pomembno je izluščiti pomembno od manj pomembnega,« je povedala Bizjakova. Poleg tega, da je vodja porodnega bloka, je tudi namestnica glavne medicinske sestre in je aktivna članica projektne skupine za dvigovanje standarda kakovosti porodnišnice, sodeluje tudi pri izvedbi praktičnih vsebin pripravništva. »Skratka je dejansko človek in pol, ki aktivno sodeluje povsod in je velik zgled mlajšim kolegicam,« pravijo njeni sodelavci. Sodelovala je pri projektu Novorojencem prijazna porodnišnica. »Število porodov v zadnjih letih spet narašča. Leta 2007 smo imeli v naši porodnišnici 1315 porodov, leta 2008 pa 1471,« je povedala dobitnica priznanja.
Anči Bizjak se je rodila na Hotavljah v Poljanski dolini. Bila je ena izmed zadnjih otrok v svojem kraju, ki je bila rojena doma in ne v porodnišnici. Skupaj s svojo materjo samohranilko je najprej živela pri starih starših. Že tam je spoznala, kako pomembna je topla roka in prijazna beseda. Odraščala je skupaj s svojimi sestričnami in bratranci in se navadila živeti v velikem trigeneracijskem kolektivu. Sredi osnovne šole se je skupaj z materjo preselila v Škofjo Loko. Ko se je konec osnovne šole odločila, da bo šla na srednjo babiško šolo, so jo vsi podprli. »Že kot majhna deklica sem vedela, da bom nekoč medicinska sestra,« je povedala. Predanost pacientkam, ki je bilo vodilo že njenim srednješolskim in višješolskim učiteljem ter prvi »gaštejski« generaciji medicinskega osebja, ji je ostala do danes.