Na sneg veselo in varno

Večini pomeni smučanje sprostitev in zabavo, kljub temu pa se moramo pred odhodom na smučišče zavedati, da moramo poskrbeti za svojo varnost, upoštevati moramo tudi mednarodna pravila FIS.

Na svojo varnost na smučišču moramo misliti precej, preden se odpravimo na sneg, že pri nakupu smučarske opreme. Mnogi razmišljajo, da je za slabše smučaje, za začetnike ali morda za starejše, ki so na progah bolj počasni, vsaka oprema hitro dovolj dobra. To pa je velika zmota, saj prav tisti, ki jim zavoji in ustavljanje povzročajo težave, potrebujejo kvalitetno opremo. Ni treba, da je draga ali nova, vendar pa morajo biti smuči strokovno pregledane, namazane, robniki pa nabrušeni.

Seveda je treba pazljivo izbrati oblačila in obutev, saj so tudi preveliki ali premajhni smučarski čevlji ali hlače lahko moteči in pozornost namesto na smučarsko progo usmerjamo v boleče prste na nogah ali hlače, ki nam lezejo pod pas. Še posebno pozornost moramo nameniti izbiri pokrivala. Predvsem mnogi starejši smučarji so še vedno prepričani, da je čelada zgolj za otroke (ti jo tudi po zakonu pri nas morajo nositi do 14. leta, v tujini pa večinoma do 12. leta), le redki pa pomislijo, da tudi njih lahko zaščiti ne le pri padcih in trkih, ampak tudi pri neprevidnem nošenju opreme, ob gneči, ko neprevidno zadenejo ob drog vlečnice in podobno. Nekateri smučarji se sicer izgovarjajo, da bi jih čelada motila pri užitkih na snegu, vendar pa lahko (tudi iz lastnih večletnih izkušenj) zatrdim, da čelade na glavi kmalu sploh ne čutite več (če vam je seveda prav).

Ko se za smučanje dobro opremite, morate upoštevati še eno zelo pomembno pravilo. Pred odhodom na smučišče se morate pozanimati, kakšne so smučarske proge. Ne precenjujete svojega smučarskega znanja in telesne pripravljenosti, kajti tudi nepremišljenost je lahko vzrok neprijetne poškodbe, ki bi se ji lahko izognili. Na vseh smučiščih pri nas in v tujini so namreč smučarske proge označene z barvami. Podobno kot pri semaforjih so barve in znaki (za nevarnost, za teptalec, za zožitev, za križišče …) mednarodni. Če ste slabši smučar, se zato ne podajte na proge označene z rdečo (srednje težavna) in črno barvo (težavna) in raje uživajte na progah modre (lahka) in zelene (zelo lahka) barve.

Na naših smučiščih se vsako leto poškoduje blizu tisoč smučarjev, nekaj nesreč se vsako leto konča celo s smrtjo smučarjev. Če ste se za smučanje dobro opremili in tudi, če ste prepričani v svoje zanje, pa se je vseeno treba zavedati tudi nekaterih pravil obnašanja na smučišču. Že pred časom je naša Smučarska zveza izdala priročnik z desetimi mednarodnimi pravili vedenja. Prvo je, da mora vsak smučar ravnati tako, da nikogar ne ogroža in mu ne škoduje. Po drugem pravilu mora smučati tako, da hitrost in način vožnje prilagodi znanju in razmeram na smučišču. Po tretjem pravilu mora smučar, ki prihaja od zadaj, smer vožnje izbrati tako, da ne ogroža smučarjev pred seboj, prehitevanje pa je dovoljeno le, če je razdalja dovolj velika, da prehitevanemu smučarju omogoča dovolj prostora za gibanje. Pravilo številka pet je, da se je pri vključevanju na progo in vnovičnem spustu treba prepričati, ali to lahko storimo brez nevarnosti zase in druge smučarje. Šesto pravilo govori, da se je treba izogibati ustavljanju na ozkih in nepreglednih delih. Smučar, ki se vzpenja ali spušča peš, pa mora to početi ob robu smučišča. Osmo pravilo je, da je treba na smučišču upoštevati znake in signalizacijo, deveto pravilo pa govori, da je ob nezgodi vsak smučar dolžan pomagati. Vsak smučar, če je priča ali udeleženec, se mora v primeru nezgode legitimirati, kar je tudi njegova moralna dolžnost.