Ko "zabava" zanosi (41)

Pravzaprav ni nič čudnega, da specifične samohranilke pristanejo na spletnih portalih z namenom.

Pravzaprav gre samo za modernejši način iskanja moškega. Tako kot samske in poročene, tudi one dobivajo pisma in izbirajo. Vendar ker imajo za seboj že določeno življenjsko izkušnjo, iščejo bolj zaščitnike moške in 'provajderje'.

Medtem ko moški samohranilci veselo ogovarjajo vse po vrsti in pri samostojnih samičkah največkrat že v startu naletijo na negativen odgovor. Pa je zadeva z vidika triintridesetletnice z lastnim prevoznim sredstvom, stanovanjem in redno službo logična, saj v končnem iščejo sebi podobne samce. Vseeno pa se poraja vprašanje, ali sodobne samice (ker na spletu veljajo za poseben rang deklet) sploh še rabijo moškega. No, razen za reprodukcijo in preganjanje dolgčasa v dvoje. In če dodamo še ščepec izziva, pridiha skrivnostnosti, se potemtakem raje odločajo za poročene ljubimce kot resne zveze z ločenimi s kopico otrok. Sploh, ker nekateri samohranilci, še preden se predstavijo, že hitijo z razlaganjem o otrocih iz prvega zakona na način, ki bodočo družico avtomatsko postavi na tretje mesto – prvi so otroci, drugo mesto dobi bivša žena ker je z njo potrebna določena komunikacija, tako da nova potencialna punca avtomatsko pristane na tretjem mestu. Za povrh bi radi ohranili še svobodo, ki jim jo je prinesla ločitev, obenem imeli resno dekle, razmišljanje s spodnjo glavo pa iz dneva v dan prekaša zgornjo. Zato včasih najbolj neučakanim, ki so še v ločitvenem postopku, pa že rinejo v drugo vezo, namignem, naj si vzamejo čas zase, najdejo ravnovesje v svojem življenju, potem pa iščejo resna nadaljevanja. 'Ah', 'oh' in 'eh' so odgovori, ki jih dobim.

Spominjam se Maje, ki je svojega tedanjega partnerja spoznala še na IRC-u. Najprej je prikrojil resnico, češ da je že več kot dve leti ločen, a je bil komaj sedem mesecev. Žena se je izselila iz stanovanja pred dobrima dvema tednoma, kar ji je 'ups, čisto pozabil' povedati, ko jo je povabil, naj se preseli k njemu. Iz prejšnje zveze je imel dva otroka. Bil naj bi zdravnik, pa se je izkazalo, da je le medicinski tehnik; avto, ki naj bi ga imel kar naprej na popravilu, je na koncu po 'čudežu' prodal, tako da sploh nikoli ni vedela, če ga je res imel. Bil je eden tistih, ki je potreboval le sostanovalko in varuško za svoje otroke, kar je Maja ugotovila po dobrih štirih mesecih bivanja z njim.

Nekega dne je prišel iz službe in stanovanje našel prazno. Tako kot se je Maja priselila, se je še odselila. Ni ga prizadelo. V dveh dneh je bila v njegovem stanovanju naseljena nova. Kot je Maja izvedela kasneje, je prijateljeval z njo že prej, bila je iz drugega konca Slovenije, spoznala pa sta se ravno tako preko spletne klepetalnice.

Dobro se spominja, kako je šla vsa ljubezen na konto njene plače. Ko je nehala plačevati položnice, ko je razdelila prispevek za nabavo živil, se je ljubezen začela ohlajati. Enkrat mu je celo zabrusila, da kljub svojim petindvajsetim letom nima interesa, da bi imela z njim otroka – pa ne zato, ker ne bi želela vloge mame, temveč ker si ni znala predstavljati, kako bo čez nekaj let svojemu otroku rekla, da mu nečesa ne more nuditi, ker sama ni bila milijonarka, njegova delavska plača je šla za plačevanje preživnine in kreditov. Nikoli pa ni izvedela, kaj se je zgodilo s tistim denarjem, ki mu je ostal.

Da bi tako živela še najmanj deset let, si ni znala predstavljati.

Najbližji sosedi je enkrat 'ušlo', da je fant zahajal v igralnice. Takrat Maja sicer ni dala veliko na njene besede, ker tovrstnih žensk ni marala. Blokovske klepetulje, ki ne delajo v življenju nič drugega, kot širijo čenče. Ta je bila za povrh še smrklja, dvakrat mlajša od svojega bogatega moža, gospa, ki je zjutraj vstajala okoli enajste, nikoli kuhala, imela je čistilko, varuške so se pri njih menjale mesečno. Enega otroka je pripeljala s seboj, dva sta bila iz moževega prejšnjega zakona, dojenčica pa je bila kar naprej v varstvu pri njenih starših, ker 'reva vsega ni zmogla'.

Razvajena otročad, bi rekla moja babica.

Soprog je očitno dobro zaslužil, žena pa je znala še bolje zapravljati. Redko si ju videl skupaj. Velikokrat se je zgodilo, da je ona ravno takrat, ko se je zvečer mož vrnil z dela, odhajala. S prijateljicami v gledališče, na pijačo v bližnji lokal - češ da to nujno rabi. Maja se nikoli ni poglabljala v njun zakon, je njen dec copata ali ne, je to cena, da ima lepo in mlado ženo ali se je enostavno nekega dne zmotil v presoji. Pa ji je eno sredo, ko sta se srečala na parkirišču, kar sam med vrsticami razložil, da je bil v prvem zakonu strašno nesrečen, poslovni prijatelj pa mu je svetoval, naj si poišče zabavo na spletu. Poskusil je in v eni od klepetalnic naletel na dvaindvajsetletno Mojco, se z njo zapletel, vendar ni nikoli razmišljal o resnejši zvezi, saj je bil od nje dvajset let starejši. Potem ju je odkrila takrat še njegova žena, sledila je zahteva za ločitev in za kapljo čez rob, mu je še nova spletna 'zabava' v isti sapi sporočila, da je noseča …

Maja je zaključila, da Mojce niti ni zanimalo nič drugega kot možev denar in da, če ne bi na spletu našla njega, bi molzla koga drugega, on pa si je s tem, da ji je dal svobodo in cekine, kupil svoj ljubi mir.