O strpnosti in večkulturnosti

Vedno znova me presenečata nestrpnost in nerazumevanje do drugih skupin in soljudi, tako v svetovnem kot slovenskem merilu. Številni mislijo, da bodo s povečevanjem sovražnosti, agresivnostjo in izključevanjem rešili zaplete, ki so nastali zaradi multikulturnosti in nerazumevanja te, in stvari tako rešili in postavili dokončno na »pravo mesto«. To »pravo mesto« in »ureditev« razmer si seveda zamišljajo na način, da je edino njihovo stališče in razumevanje pravo in zveličavno. Zgodovina nas seveda uči (tiste, ki jo nekoliko poznamo), da ni tako in da sejanje vetra prinese za žetev vihar.

K temu razmišljanju so me pripeljale zadnje eskalacije nasilja na Bližnjem vzhodu. Pa ne bom pisal o tem. Zmotil me je že prej neki ljubljanski svetnik, mislim, da je celo iz stranke, ki ji sam pripadam, s svojim zbiranjem podpisov proti džamiji v Ljubljani. S takim dejanjem seveda niti slučajno ne more prispevati k umirjanju razmer in sožitju ter sodelovanju med kulturami in religijami, pač pa direktno podžiga sovražnost in nestrpnost. No, naj o ljubljanski džamiji odločajo Ljubljančani.

 

Gre pa na kratko za sledeče. Tudi na Jesenicah imamo veliko muslimanov. Po mojem mnenju jih je vsaj tretjina vseh Jeseničanov. Vsa mlajša in srednja generacija sta bili tu že rojeni, tu so se šolali, si ustvarili družine in se, kot je meni znano, v veliki večini zelo dobro vključili v družbo in postali nepogrešljivi in koristni Jeseničani. Torej niso po narodnosti Slovenci ali po religiji katoliki, pač pa so po vseh zakonih in ustavi v vsakem oziru enakopravni državljani Slovenije, enakopravni prebivalci Jesenic, torej Jeseničani. Kajti, če bi imeli za Jeseničani zgolj tiste, katerih rod tu živi že vsaj sto let, potem je Jeseničanov kvečjemu deset odstotkov. Drugi pa so se itak preselili sem zaradi dela v Železarni iz drugih delov Slovenije: Štajerske, Dolenjske, Primorske itd.

 

In kaj iz tega sledi. Če se omejim tokrat samo na jeseniške muslimane, je stvar sledeča. Tu so se rodili, šolali, si ustvarili družine, tu živijo in bodo seveda živeli kot enakopravni prebivalci mesta še naprej. Žalostno pa je, da se najdejo »modri« posamezniki, ki so mnenja, da bi se muslimani, recimo, na Jesenicah »razvili« šele, če bi imeli svoje verske objekte, torej džamijo. To je neverjetno naivno in topoumno mišljenje. Stvar je ravno nasprotna. Na Jesenicah imamo katolike, Jehovove priče, adventiste, baptiste, pravoslavne, ki so po številu zelo skromno zastopani, saj imajo le po nekaj deset članov in imajo seveda svoje verske prostore, kjer jih pač imajo. In kot Slovenca in Jeseničana me je sram, ko poslušam vedno znova enake polemike, še zlasti pa ob ramazanu in bajramu, saj se morajo takrat muslimani zbirati v nekakšnih hokejskih halah, skladiščih in podobno. To je prava sramota in poniževanje ljudi. Če bi bilo v moji moči, bi si zastavil kot prednostno nalogo, da se muslimanom omogoči nakup ustreznega zemljišča, kjer si bodo potem uredili dostojen verski objekt.

 

Marsikdo pravi, češ da džamija ne sodi v to okolje kot katoliška cerkev ne v na primer Savdsko Arabijo. To so vse predsodki brez argumentov. Če sodi v Berlin, Pariz, London, na Dunaj, potem sodi tudi v Ljubljano in na Jesenice. Strah, da bo kar naenkrat džamij potem toliko, kot je zdaj krščanskih cerkvic na hribčkih, je brezpredmeten, saj Slovenija nima tolikšne absorpcijske sposobnosti in privlačnosti, da bi potem kar naenkrat k nam prišlo na milijone muslimanov ali pa da se bodo Slovenci potem v večini pomuslimanili. Vera, s katero se je človek rodil in bil v njej vzgojen, je v njem globoko zakoreninjena, tako da je tega zelo malo.

 

Torej za konec samo ponavljam: muslimani so že dolgo tu in bodo tu tudi ostali. Pomagali so ustvarjati Jesenice, kakršne so danes, in so zato tudi njihovo rojstno in domače mesto. S tem da jim čim prej omogočimo gradnjo dostojnega verskega objekta, pa se bodo sodelovanje, medčloveško razumevanje in prijateljstvo samo izrazito okrepila, nikakor pa poslabšala.

 

Marjan Čufer