S projektom oživitve Fiproma lovijo postavljene roke

Podžupan Boris Bregant zagotavlja, da bo kljub nekaterim težavam urejanje komunalne infrastrukture na območju bivšega Fiproma končano do konca junija.

V okviru komunalnega urejanja območja bivšega Fiproma bodo uredili dostope, porušili del objektov, poskrbeli za ekološko sanacijo, uredili kanalizacijo, vodo, zunanje površine … Dela bodo stala 3,6 milijona evrov, od tega so pridobili 2,2 milijona evrov evropskega denarja.

Jesenice - Na decembrski seji občinskega sveta je podžupan Boris Bregant, ki vodi projekt Revitalizacija območja Fiprom, podal nekaj informacij o poteku del in o tem, zakaj prihaja do zamika izvajanja ter koriščenja denarja iz proračuna in evropskih skladov. Kot je povedal, so razlogi za to trije. Prvi razlog je, da je bil za projekt zaradi velikosti in črpanja evropskih sredstev objavljen javni razpis. »Razpis je nekoliko zamujal že na začetku, potem pa je eden od prijaviteljev vložil še pritožbo na izbiro,« je dejal Bregant. Pritožba je bila sicer zavrnjena, saj se je izkazalo, da je bil postopek izbire v celoti pravilen in so zato potrdili izbranega izvajalca. Vendar je to kljub vsemu vzelo mesec dni časa. Drugi razlog, da prihaja do zakasnitve, je po Bregantovem pojasnilu v tem, da se je pokazalo veliko nenačrtovanih problemov z okoljsko obremenjenimi površinami. Omenil je, da je bila ena od streh, ki naj bi bila po dokumentaciji pločevinasta, salonitna in večja od tristo kvadratnih metrov, zaradi česar je bilo treba speljati postopek varnega in pravilnega odstranjevanja te strehe. Tretji razlog za zamik investicije pa je v tem, je povedal podžupan, da na skoraj vsakem kvadratnem metru odkrivajo podzemne objekte, ki jih v katastrskih dokumentih ni. »Izvajalec mora v takih primerih vsakokrat preverjati pravilnost dokumentov, kar zopet vzame veliko časa,« je pojasnil.

V nadaljevanju je Bregant zagotovil, da dela potekajo v skladu z načrti in da bodo izvajalci že v prvih mesecih tega leta izstavili fakture, tako da bo poraba sredstev v letu 2009 zelo hitro napredovala. Bregant je prepričan, da bo investicija končana v predvidenem roku, to je do 30. junija letos. V mesecu novembru je bila opravljena tudi revizija projekta in poročilo revizije je pozitivno glede rokov in dokumentov, predvidena evropska in državna sredstva za leto 2008 pa so že bila nakazana v občinski proračun.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Lukovica / sreda, 3. januar 2007 / 06:00

Štefan tudi v Lukovici

Štefanovo so z blagoslovom živine obhajali tudi v Šentvidu pri Lukovici.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 25. november 2011 / 07:00

Krizni center Kresnička

Krizni center Kresnička je na zunaj videti kot običajna, prijazna družinska hiša na robu Lesc. Mladi in celo otroci, ki se zatečejo vanjo, pa prihajajo iz okolij, ki so vse prej kot prijazna. Prihod v...

Zanimivosti / petek, 25. november 2011 / 07:00

Glasov jež: Evro - na rolici toaletnega papirja

Britanski humor je specifičen in ni za vsakogar. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se na vse kriplje bori za obstanek evra, bi se na primer precej namrščila, če bi prejela reklamo za strokovne p...

Kranj / petek, 25. november 2011 / 07:00

Volilna sporočila

Kranj - Kandidatka SDS Marija Ogrin je minulo soboto v Gorjah v družbi poslanca in kandidata Branka Grimsa predstavila program stranke na bližnjih volitvah. Navzoč je bil...

Radovljica / petek, 25. november 2011 / 07:00

SMS zeleni predstavili svoje kandidate

V sredo se je s šestimi kandidati za poslance v državni zbor v Radovljici predstavila tudi Stranka mladih - zeleni Evrope.

Kultura / petek, 25. november 2011 / 07:00

Šubičeva nagrada Marjanci Ambrožič Jeglič

Letošnjo nagrado Mirka Šubica za življenjsko delo je prejela konservatorka-restavratorka Gorenjskega muzeja Marjanca Ambrožič Jeglič.