Ledeni otok na finančni žerjavici

Na Islandiji so potresov vajeni, a ne takšnega, kot so ga doživeli - finančnega, zaradi katerega je več kot polovica gospodinjstev v bankrotu, sledijo jim podjetja. To in še več v Mednarodnih obzorjih danes zvečer ob 21. uri na 2. programu Televizije Slovenija.

Islandiji, otoku tik pod polarnim pasom, sredi Atlantskega oceana, pravijo tudi otok ledu in ognja. Vulkani, ledeniki, vrelci tople vode in pozimi komaj kaj sonca. Islandijo s tristo tisoč prebivalci bi verjetno poznali le kot fascinanten otok, kjer na vsakem koraku opazimo moč narave, ki ga je ustvarila in ga še ustvarja. Severnoameriška in evropska plošča, ki se stikata tu, se vsako leto razmakneta za dva centimetra. Pa je prišla finančna kriza, ki je novodobne finančne vikinge, ki so osvajali Evropo, vrgla na rob bankrota. Potresov so tu vajeni, a ne takšnega, kot so ga doživeli – finančnega, zaradi katerega je več kot polovica gospodinjstev v bankrotu, sledijo jim podjetja. Finančna apokalipsa v malem. Vrednost kreditov, ki so jih najemali v tujih valutah, se je zaradi devalvirane islandske krone podvojila ali potrojila, denar, naložen v tvegane naložbe, je izginil, brezposelnost bo z enega zrasla na šest odstotkov ali več, gospodarstvo se bo skrčilo za desetino. A ljudje so zapravljali do zadnjega in se navadili živeti na veliki nogi. Zdaj Reykjavik prvič po dvajsetih letih pretresajo protesti, država išče rešitev in se spet ogreva za Evropsko unijo in evro – a le pod pogojem, da sedemindvajseterica ne bo posegala v islandsko ribištvo, eno redkih panog, ki je trenutno v polnem pogonu. O tem pripoveduje film avtorja Boštjana Anžina in snemalca Johna Henrija Marcella.