Več alternativ

Klimatske spremembe in okoljevarstvene zahteve silijo avtomobilsko industrijo k hitrejšemu iskanju alternativnih pogonskih virov.

Cestna motorna vozila so med glavnimi tarčami očitkov glede zastrupljevanja ozračja in posledičnih klimatskih sprememb. To avtomobilsko industrijo skupaj z opozorili, da zaloge fosilnih goriv zadoščajo le še za nekaj desetletij, bliža trenutku resnice, ko bo treba bolj množično uporabljati alternativne pogonske vire. Kljub relativno udobnemu življenjskemu slogu, ki ga je omogočalo izobilje nafte in derivatov, so se razmišljanja o nadomeščanju fosilnih goriv začela že pred več kot dvema desetletjema z uporabo biodizelskih goriv, pridobljenih iz rastlinskih ekstraktov ali odpadnega olja. Ta goriva sicer nekoliko zmanjšujejo izpuste škodljivih emisij, vendar težav s porabo in onesnaževanjem ne rešujejo celovito. Trenutno vsaj za prehodno obdobje dobro kaže hibridnim vozilom, ki jih v nekatere modele uvajajo skoraj vsi evropski in azijski, v zadnjem času tudi kitajski avtomobilski proizvajalci. Večina novejših hibridnih avtomobilov ima pogon zasnovan v kombinaciji dizelskega in električnega motorja, ki energijo pridobiva z vrtenjem koles in zaviranjem, pri varčevanju pa je v pomoč sistem samodejne zaustavitve dizelskega motorja ob mirovanju avtomobila in ponovnem samodejnem zagonu pri speljevanju. Prvi serijski avtomobil, ki je za pogon hkrati uporabljal bencinski in električni motor, je že pred leti postavila na ceste japonska Toyota, ki je prvotno idejo nadgradila z drugo generacijo, pred kratkim pa tudi z električnim motorjem, ki se napaja iz običajnega omrežja. Nekoliko bolj oddaljena alternativa je razvoj tehnologije za uporabo povsem novih vrst goriva, kakršen je utekočinjen vodik. Vodilni svetovni proizvajalci že nekaj let intenzivno razvijajo gorivne celice, ki pridobivajo in shranjujejo energijo vodika, utekočinjenega na -253 stopinj Celzija. Prednost tovrstnih pogonov, ki so že prestali več milijonov testnih kilometrov, se odražajo zlasti pri škodljivih emisijah, ki jih vodik ne povzroča, po drugi strani pa je množična uporaba utekočinjenega vodika problematična predvsem, ker ni ustrezne infrastrukture oziroma črpalk, kjer bi ga bilo mogoče natočiti; v Nemčiji, kjer gorivne celice intenzivno preizkuša predvsem Mercedes-Benz, kombinacijo vodikovega pogona z bencinskim pa BMW, sicer že imajo nekaj bencinskih črpalk za oskrbo z vodikom, hkrati pa oba proizvajalca poudarjata, da vodik ni edini alternativni pogonski vir, ki ga raziskujejo. Ne glede na to, kaj bo poganjalo avtomobile bližnje prihodnosti, se proizvajalci zavedajo, da vozniki ne smejo povsem ostati brez užitkov, ki jih občutijo v vožnji sedanjih avtomobilov, ki jih ženeta bencin ali plinsko olje, da morajo biti vozne lastnosti enake ali celo boljše, največja težava pa je pravzaprav v cenah, ki se bodo začele prilagajati šele z množično uporabo. Kakorkoli že, poti nazaj ni več, potratnosti pri porabi fosilnih goriv je kljub nafti, ki se v zadnjih mesecih vztrajno ceni, ne bo več, pot do množične uporabe alternativnih pogonskih virov pa bo še dolgotrajna in trnova.