Še nekaj o dodatni opremi
Kolo imamo, vendar za varno in udobno vožnjo potrebujemo tudi še nekaj opreme, da bo kolesarjenje udobnejše in da lahko tudi sami kaj postorimo ob nezgodi.
Najpomembnejši dodatki za kolesarjenje so kolesarske hlače, kolesarski čevlji, čelada in mini orodje za prvo pomoč. Slednji dve sem opisal v prejšnji številki.
Kolesarske hlače nam omogočijo več udobja. Sešite so najpogosteje iz elastičnega materiala lycre in so izredno elastične in omogočajo popolno gibčnost. Modeli za moške imajo običajno naramnice, ženske pa jih nimajo. Razlog je praktične narave glede opravljanja male potrebe. Hlače so med nogami podložene s posebnim vložkom, ki služi udobnosti in preprečevanju drgnjenja kože. Poznamo več vrst vložkov: penasti, polnjeni z gelom, brezšivni, antibakterijski in pa moški in ženski. Kolesarske hlače se vedno nosijo brez perila, saj le tako opravljajo svojo nalogo.
Kolesarski čevlji se mi zdijo tretja najpomembnejša kolesarska oprema. Največja posebnost kolesarskega čevlja je trši podplat zaradi boljše razporeditve sil po celem podplatu. Poseben je tudi sistem spd ali look-ploščica, privita na podplat čevlja. Ta se zatakne v pedal in bistveno izboljša izkoristek pedaliranja, saj praktično izniči mrtvi kot pedala. Kolesarska majica in rokavice so prav tako zelo dobrodošli kosi dodatne opreme, vendar začnemo lahko tudi z običajno majico in brez rokavic. Rokavice »brez prstov« najbolj pridejo v poštev pri padcih za zaščito dlani, majica pa ima posebno lastnost, da bolje odvaja vlago, na hrbtni strani pa ima tri žepe: za vetrovko, popotno hrano in dokumente.
Pred prvo vožnjo se poučite o osnovah servisiranja kolesa.
Montaža in demontaža prvega ali zadnjega kolesa
Vsa športna kolesa imajo za demontažo hitri zapenjalec, tako da ne potrebujete orodja. Kolesa se pogosto snemajo iz okvirja bodisi zaradi menjanja pnevmatik ali zaradi transporta: kolo z lahkoto daste v prtljažnik, če snamete obe kolesi.
Kako snamemo zadnje kolo? Najprej prestavimo zadaj na najmanjši zobnik nato sprostimo zavoro. Hitri zapenjalec odpremo tako, da ročico potegnemo k sebi in odvijemo približno pet obratov. Kolo snamemo.
Montaža poteka v obratnem redu: najprej verigo ujamemo na najmanjši verižnik, zataknemo kolo v vilice okvirja, zapnemo zavoro, kolo nastavimo na sredino med zavorne čeljusti, hitri zapenjalec privijemo za pet obratov in ga zapnemo od sebe k okvirju. Fotografije so na Glasovi internetni strani.
Menjanje zračnice
Snamemo kolo, z vzvodom na eni strani snamemo plašč, označimo plašč in zračnico pri ventilu, izvlečemo zračnico, s tlačilko jo napolnimo z zrakom in poskusimo ugotoviti mesto predrtja. Nato zračnico primerjamo z plaščem in poskušamo v plašču odkriti vzrok predrtja. Velika verjetnost je, da bomo v plašču našli oster predmet. Odstranimo ga. Novo zračnico nato rahlo napolnimo z zrakom s pomočjo tlačilke, in jo namestimo v plašč, ki ga nato zapremo in napolnimo z zrakom na predviden tlak, ki je označen na plašču. Preluknjano zračnico lahko zakrpamo, tako da s smirkovim papirjem očistimo mesto predrtja, mesto namažemo z lepilom v velikosti krpe, počakamo, da se lepilo posuši, nato krpico pritisnemo na zračnico. Zgodi se tudi, da smo porabili vse zračnice in vse krpice za krpanje, smo pa še vedno daleč od doma. Da si boste prihranili morebitno pešačenje, vam zaupam preprost trik, ki sem ga uporabil ob podobni nezgodi. Odprite plašč, odstranite zračnico in namesto nje v plašč vstavite travo, praprot ali kaj podobnega in plašč zaprite nazaj. Trava oziroma praprot bo delovala kot zračnica, tako da z nadaljnjo vožnjo ne boste poškodovali ne plašča ne obroča, prihranili pa mukotrpno pešačenje.