Poseg v varovalni gozd

V blejskem zavodu za gozdove so pripravili načrt za ureditev varovalnih gozdov na vodozbirnem območju Kroparice. Najprej naj bi zgradili gozdne poti in vlake, nato pa posekali 3.500 kubičnih metrov pretežno starega drevja.

Kropa – Iz zgodovine Krope je znano, da so domačini v bližnjih gozdovih vedno sekali les za kurjavo, za gradnjo domov in za dodatni zaslužek, nedotaknjeni so ostali le gozdovi, kjer posek in spravilo lesa nista bila možna. Čim slabše so bile življenjske razmere, toliko intenzivnejše je bilo »gospodarjenje« z gozdovi, in obratno – bolje so ljudje živeli in več je bilo delovnih mest, manj so domačini iskali vir preživetja v gozdu. V zadnjih desetletjih je zato sečnja v teh gozdovih skoraj popolnoma zamrla, sestoji so se začeli starati, odmrla lesna masa se je nabirala v nekdanjih drčah in jarkih in je skupaj s skalami in kamenjem predstavljala pregrado, za katero se je predvsem ob neurjih nabrala velika količina vode. Ko so pregrade popustile, so se vode zlile v strugo Kroparice in vodni val je pljusknil v Kropo.

Odkar obstaja zavod za gozdove, je nekaj lastnikov že sekalo v varovalnih gozdovih nad Kropo, lanska vodna ujma pa je spodbudila blejsko območno enoto zavoda k pripravi načrta za ureditev gozdov vodozbirnega območja Kroparice. Kot je ob tem dejal vodja enote Andrej Avsenek, je na Zgornjem Gorenjskem med vsemi gozdovi kar 36 odstotkov varovalnih, za katere je še ne tako dolgo nazaj veljalo prepričanje, da vanje ni dovoljeno posegati. To ni res. Nekdaj so posege določali gozdnogospodarski načrti, od leta 2005 dalje velja uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki določa, da mora zavod pri gospodarjenju z varovalnimi gozdovi zagotavljati pravočasni posek starega drevja, odstranjevanje drevja iz hudourniških strug, sanacijo poškodovanih tal in izvedbo vseh gozdno gojitvenih del, ki zagotavljajo stabilnost varovalnih gozdov. »V zadnjih dveh desetletjih smo v varovalne gozdove posegali le izjemoma – ob naravnih ujmah (sneg, žled, veter) ali ob pretirani namnožitvi lubadarja, značilen primer je bil poseg v Žagarjev graben v Bohinju. Ker so se varovalni gozdovi medtem marsikje postarali in s tem začeli izgubljati svojo osnovno varovalno vlogo, jih je treba obnoviti oz. z ukrepi zagotoviti njihovo stabilnost,« je dejal Avsenek in poudaril, da so v preteklosti pri tem dobro sodelovali z urejevalci in vzdrževalci hudourniških strug. »V zadnjem času je to sodelovanje zamrlo, predvsem zato, ker je država za urejanje in vzdrževanje hudournikov namenjala občutno premalo denarja. Želimo, da bi se v prihodnje izboljšalo, saj vsak posebej zanesljivo ne bomo uspešni.«

Načrt ureditve gozdov vodozbirnega območja Kroparice, ki sta ga pripravila vodja radovljiške krajevne enote zavoda za gozdove Igor Lampe in revirni gozdar Blaž Ambrožič, predvideva ukrepe, s katerimi bi zagotovili stabilnost gozdov na Kroparski gori. Najprej naj bi zgradili oz. uredili približno tri kilometre poti in vlak, ki bi jih uporabljali za prilagojeno gospodarjenje z gozdovi ter za vzdrževanje in urejanje vodotokov, potem pa naj bi posekali še približno 3.500 kubičnih metrov pretežno starega gozdnega drevja in sočasno izvedli gradbeno tehnična dela na vodotokih. »V zavodu za gozdove želimo začeti uresničevati načrt že prihodnje leto, vendar bo to odvisno predvsem od financ in soglasja lastnikov, med katerimi prevladujejo zasebni. Za gradnjo vlak in stojišč za žičnice bi potrebovali okrog 110 tisoč evrov, ki jih bomo poskušali zagotoviti preko kmetijskega ministrstva; stroške poseka in spravila lesa pa naj bi prevzeli lastniki gozdov,« je dejal vodja blejskega zavoda Andrej Avsenek in dodal, da bi bil pri tem zaslužek lastnikov zaradi visokih stroškov dokaj skromen.