Kriza ni prizadela Vinkovih jaslic
Vinko Pfajfar s Srednje Bele je letos na podstrešju hiše postavil še večje jaslice kot lani.
Srednja Bela - Ko si je Vinko pred leti v frančiškanski cerkvi v Ljubljani ogledoval jaslice, ga je prešinila misel, zakaj ne bi tudi sam izdeloval in postavljal jaslic. Naslednje leto jih je na podstrešju stanovanjske hiše na Srednji Beli postavil prvič, letos jih ima že sedmo leto zapored. »Ob sedanji finančni in gospodarski krizi slišimo pa radiu in televiziji samo še besedo »manj« - manj naročil, manj dohodka, manj zaposlenih …, pri meni je vse »več« - jaslice so v primerjavi z lani še večje za več kot dva kvadratna metra, v njih je štirideset figur in objektov več, drugačna je tudi razporeditev,« pravi Vinko in našteva: jaslice so na površini petdeset kvadratnih metrov, vseh figur, stavb in drugih objektov je več kot dva tisoč, od tega je osemsto ovc in sto osemdeset pastircev. »Sem največji rejec drobnice,« se šali in dodaja, da bo za pridobitev subvencije moral oddati vlogo na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Letos je jaslicam dodal nov bunker za hlevček z domačimi živalmi, hišico iz bele breze in hišico, pokrito z mahom, poskrbel je za osvetlitev, ki zlasti v mraku in večeru pričara praznično vzdušje. Za otroke je ločeno od jaslic »postavil« Sneguljčico in sedem palčkov, ob njej pa še kopo in apnenico.
Vinko »nosi« jaslice v glavi vse leto, jaslicam nameni skoraj ves prosti čas. Kamorkoli se odpravi, na sprehod okoli Brda ali na izlet po Gorenjskem, vedno najde v naravi kaj koristnega za jaslice. Letos jih je začel postavljati pred 1. novembrom, za Miklavža jih je dokončal, na ogled bodo vse do 10. februarja. Z obiskovalci se rad pogovarja, jim tudi postreže s piškoti, ki jih po starem receptu peče žena Francka. Vesel je občinskega priznanja, ki ga je dobil za izdelovanje in predstavljanje jaslic, lepih misli v knjigi vtisov, zadovoljnih obiskovalcev … Vsako leto jih je več, največ na štefanovo, prihajajo iz vse Slovenije, tudi iz Maribora, Kopra ... »Mislil sem, da mladih jaslice ne zanimajo,« je prijetno presenečen, ko ugotavlja, da je med obiskovalci tudi veliko mladih. Ko bo februarja pospravljal jaslice, bo že razmišljal o novih. Nekaj mesecev kasneje se bo upokojil in bo imel za jaslice še več časa. Načrtov za naprej ne razkriva, pravi le: »Še najprej želim ljudem lepšati praznike.«