Voda izpod Andov zaliva mesto v puščavi

Besedilo: Marija Volčjak
Kategorija: GG Plus / nedelja, 21. december 2008 / 06:00

Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (6)

Z visokega andskega cestnega prelaza se spuščamo na argentinsko stran. Naš cilj je Mendoza, prvo od treh argentinskih mest, kjer bo pevski zbor Lubnik pel našim rojakom. Že kmalu se nam odpre pogled na 6.960 metrov visoki Aconcague, najvišji vrh Andov in obeh Amerik ter južne poloble. Le azijski osemtisočaki so višji od Kamnitega stražarja, kakor lahko prevedemo indijansko ime mogočne gore. Srečo imamo, da je vreme lepo in razgled na mogočno goro je veličasten. Blešči se v snegu in ledu, ki na gori ostane tudi poleti (tam je to od decembra do marca) in na gori je več ledenikov.

V naročju visokih gora si ogledamo še Inkov most. Legenda pravi, da je bil inkovski kralj zelo bolan, bog sonca mu je naročil, da ga bodo ozdravile vode na jugu njegovega kraljestva. Podal se je na dolgo pot in prišel do reke, voda na drugi strani je bila temna. Potres mu je napravil most čez reko, kjer je še danes šest termalnih vrelcev. Častitljivo stare toplice žveplenih vod so danes opuščene, poznali so jih že pred prihodom Krištofa Kolumba v Ameriko. Turistična atrakcija so rumeni predmeti, ki jih na stojnicah prodajajo Indijanci. Predmeti, ki jih vržejo v reko Cuevas, pod Inkovim mostom v štiridesetih dneh rumeno okamenijo, voda jih obda s plastjo mineralne snovi.

Cesta se po mogočnih dolinah vije mimo smučišč, počasi se spuščamo z visokih gora. Če smo na čilenski strani opazovali nasade kaktusa, ki ga uporabljajo kot sadje, olive in seveda vinograde, so na argentinski strani doline puste in prazne. Gole gore in melišča se prelivajo v čudovitih, peščenih barvah. Lepa pokrajina, toda pusta in prazna. Zagledamo kondorja, ki jadra nad nami. Kje je drugi? Matjaž vendar pravi, da kondorji vedno letijo v parih. Tudi orli in številne druge ptice živijo v teh krajih, zanimiv je noju podoben njandu, njegova jajca tehtajo po dva kilograma, lupina pa je tako trda, da jih odpirajo z žago.

Že vse od Santiaga nas "spremlja" opuščena ozkotirna železnica, ki jo je na čilenski strani poganjala elektrika, na argentinski pa dizelsko gorivo. Pri spuščanju z visokih Andov "nas spremlja" reka, ki postaja vse večja in se v peščeni nižini spremeni v jezero. V njem je zaloga vode za Mendozo, ki se nahaja v puščavi. Mesto Mendoza s prostranimi vinogradi predstavlja pet odstotkov ozemlja pokrajine Mendoza in je pravzaprav oaza v puščavi.

Vinogradi se začnejo kmalu za jezerom, v katerem je nekajletna zaloga pitne vode. Prihajamo v deželo vina.