Čakajo na nov zakon o TNP

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 19. december 2008 / 06:00

Za delovanje javnega zavoda Triglavski narodni park bo v prihodnjem letu na voljo 1,7 milijona evrov, kar je po oceni vodstva zavoda premalo za normalno delovanje. Pogovor z Marijo Markeš, direktorico javnega zavoda Triglavski narodni park

Svet javnega zavoda Triglavski narodni park je pred časom sprejel program dela in finančni načrt za prihodnje leto. Med prednostnimi nalogami so si med drugim zastavili tudi nadaljevanje dela pri pripravi novega zakona o Triglavskem narodnem parku. Za delovanje bodo sicer imeli na voljo 1,7 milijona evrov, kar pa po oceni vodstva ne bo dovolj za normalno delovanje. Zato so se odločili, da bodo o razmerah obvestili tudi pristojnega ministra, je razložila direktorica javnega zavoda Triglavski narodni park Marija Markeš.

Pred časom ste sprejeli finančni načrt za prihodnje leto. Po oceni naj bi bilo denarja premalo za nemoteno delovanje. Kako je prišlo do tega?

»V okviru priprave finančnega načrta smo ugotovili, da bo zaradi novega sistema plač v javnem sektorju v prihodnjem letu, ko je predvideno dvakratno povišanje, prišlo do tega, da se bodo plače skupaj povečale za 15 odstotkov, kar nam bo odvzelo določen del predvidenega denarja za prihodnje leto. Proračun smo namreč pripravljali na podlagi starih predpostavk o plačah.«

Koliko denarja bi torej še potrebovali, da bi zagotovili normalno delovanje zavoda?

»Pripravili smo simulacijo, ki je pokazala, da bi nam 170 tisoč evrov dodatnega denarja omogočilo, da ne delujemo po varčevalnem programu, torej da bomo lahko izvajali določena izobraževanja in določene programe v večjem obsegu. Razen dveh velikih centrov na Bledu in v Trenti imamo v upravljanju še okrog petdeset manjših objektov, ki jih prav tako poskušamo vzdrževati. Deset tisoč evrov za naložbe, kolikor nam jih nameni država, je zato smešna vsota. V preteklih letih smo sredstva zagotavljali tudi s pomočjo evropskih projektov, zdaj, ko ni razpisov, pa tega ne moremo nadaljevati, zato smo načrtovali samo nujne stvari.«

Kaj to pomeni?

»V prihodnjem letu smo predvideli zgolj posodobitev in nadgradnjo računalniške mreže ter pokritje nekaterih stavb. Obenem smo naračunali, pri čemer smo se zelo omejevali in nismo nič pretiravali, da bi potrebovali še najmanj 80 tisoč evrov dodatnih sredstev za opremo za nadzornike. Razen tega je odprta še ena zgodba, to so službeni avtomobili. Poskušamo biti racionalni in nadzorniki uporabljajo tudi lastne avtomobile, a smo zaradi tega že imeli težave, ker so se ljudje pritoževali, da jih je kaznoval nekdo, ki je izstopil iz lastnega avtomobila, čeprav je bil v uniformi. Smo namreč tudi prekrškovni organ in imamo zato stik s strankami. Razen tega se naši nadzorniki vozijo po zahtevnih terenih, zato so avtomobili pomemben del naše materialne osnove. Lani smo morali tri ali štiri avtomobile, stare deset in več let odpisati in jih je zdaj nujno treba nadomestiti. Tudi za to bi rabili še dodatnih 50 ali 60 tisoč evrov.«

Bodo zaradi pomanjkanja denarja katere dejavnosti okrnjene?

»Po tem programu, ki smo si ga zastavili, bodo nekatere stvari okrnjene v nadgradnji, ne pa vsebinsko. Recimo pri programu mladi nadzornik nam bo zmanjkalo denarja, da bi jih peljali v kak mladinski planinski center, denarja ne bo tudi za zunanje predavatelje … Če se zadeve ne bodo uredile, bomo v tem zelo omejeni. Doslej smo veliko stvari speljali tudi s pomočjo evropskih sredstev, a prihodnje leto bo v tem smislu 'nesrečno', ker ne bo razpisov.«

Ima nova vlada več posluha za vaše težave v primerjavi s prejšnjimi, tudi kar se tiče sprejemanja novega zakona o Triglavskem narodnem parku?

»Zadovoljna sem, da je v koalicijski pogodbi z enim stavkom omenjeno tudi prizadevanje, ki naj bi ga kazala ta vlada za ohranjanje območij Nature 2000, v sklopu tega pa naj bi proučili tudi možnosti za nov zakon o TNP. Upam, da je to neka zaveza, da se stvari uredijo. Na zadnji seji sveta smo sprejeli tudi sklep, da se novemu okoljskemu ministru predstavi tako težave kot dobre strani in bomo videli, kako se bodo stvari naprej razvijale. Res je že čas, da ta naša zavarovana območja vzamemo resno in vzpostavimo raven, da bodo dobro funkcionirala.«

Kaj je ta čas največja težava?

»Največja težava je to vedno novo pisanje zakona, zaradi česar se eni in isti konflikti sprožajo vedno znova. In potem vedno čakamo, da bo nov zakon to uredil. To ni samo naporno, ampak škodi tudi odnosom. Na lokalnem nivoju se prepiramo o stvareh, na katere ne moremo vplivati. Vedno znova se odpira zgodba Vogla, pa Bohinjskega jezera … Ko se že dogovorimo, spet odložimo, in ko znova začnemo, izbruhne deset novih težav, ki poslabšujejo položaj. Upam, da bo novi minister izpeljal stvari v zvezi z zakonom o Triglavskem narodnem parku, in tudi če ne bo vsem pogodu, je veliko laže razpravljati o posameznih stvareh, ne pa tako kot zdaj, ko razpravljamo o vsem in se vsi na vse spoznamo. Od novega ministra pričakujem tudi, da bo sprejel državne ureditvene načrte za območja, kot je Pokljuka, kjer je veliko različnih interesov in bo zato težko priti do dokončnih odločitev. Upam, da bo imela nova vlada tudi več zaupanja v svoje lastne uslužbence. Občutek imam, da kot državni uslužbenci nimamo nikoli prav. Želim, da podprejo naše strokovne predloge ali pa jih vsaj skupaj pretresemo.«

Skozi razpravo ste zavzeli tudi stališče, da bo s pristojnimi ministrstvi treba razčistiti dileme glede 25 tisoč hektarov velikega območja, kjer se lov ne izvaja. Kaj je ta čas najbolj sporno?

»V osrednjem območju parka je 25 tisoč hektarov izločenih za posege lova. Tam se divjadi ne strelja, ampak se izvaja zgolj nadzor in drugo, kar je potrebno za upravljanje z divjadjo. Lovska zveza Slovenije oziroma njihov predstavnik v svetu TNP je izpostavil dilemo, ali je ta ureditev v tem območju pravilno zakonsko urejena. Najprej je namreč to urejala začasna odločba kmetijskega ministrstva, leta 2000 pa so v zvezi s tem sprejeli novo odločbo. Zaradi spremembe zakona o lovu pa lovska zveza meni, da te odločbe niso več veljavne in bi se moral običajen odvzem divjadi odvijati tudi na teh območjih.«

Kako boste to rešili?

»O tem smo veliko debatirali. Po mnenju predstavnika lovske zveze naj bi tudi zakon o ohranjanju narave določal, da je te zadeve treba urediti s posebnim zakonom, ki opredeljuje zavarovano območje, torej z zakonom o TNP. Predstavnik zveze je že v maju zahteval, da se te pravne dileme razčistijo med TNP, ministrstvom za okolje in prostor, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lovsko zvezo in zavodom za gozdove. Najprej smo za mnenje poprosili obe ministrstvi, ki sta v začetku novembra posredovali mnenje, da omenjene odločbe veljajo, saj v starem zakonu o TNP to ni urejeno, po drugi strani pa je novi zakon v stalni pripravi. Zato smo sklenili, da je treba s posvetovanji nadaljevati in dokončno urediti te zadeve. Strinjam se, da je pravo mesto za to edino zakon, v katerem smo že pri zadnjem pisanju predvideli določene stvari, pri katerih smo se približali stališčem lovske zveze, da bi na tem območju še bolj redno preverjali zdravstveno stanje divjadi. Njihov glavni očitek je namreč, da so posledica neodstrela gamsje garje in težave, ki iz izhajajo iz tega.«