Klavnico bodo preselili
Klavnica Škofja Loka, ki je v večinski lasti gorenjskih kmetijskih zadrug, največji delež pa ima prav škofjeloška zadruga, se mora po dogovoru z občino do leta 2018 preseliti iz mesta na novo lokacijo na Trati.
Škofja Loka – »Čeprav je dotlej še veliko časa, moramo za naložbo poskušati pridobiti nepovratna sredstva že v okviru sedanjega Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013, saj ni jamstva, da bo denar za to možno dobiti tudi potem. Brez nepovratnih sredstev pa bo načrt težko uresničiti,« pravi Anica Frelih, direktorica Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka, in dodaja, da na podlagi razpisov računajo na podpore v znesku do polovice vrednosti naložbe.
Preselitev klavnice iz mesta na Trato je na nedavnem sestanku podprla tudi koordinacija gorenjskih zadrug, ki deluje pod okriljem Zadružne zveze Slovenije. Kot je na sestanku koordinacije dejal direktor klavnice Mitja Vodnjov, je na Trati od začetnih 17 tisoč kvadratnih metrov zdaj za novi objekt na voljo še 10 tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Tudi hektar veliko zemljišče jim zadošča za gradnjo klavnice, katere velikost bo odvisna tudi od načrtov Mesnin dežele Kranjske in sežanskega Krasa, ki sta glavna naročnika njihovih klavniških storitev. Po smernicah, ki so jih sprejeli, načrtujejo gradnjo klavnice za zakol trideset govedi na dan oz. od 20 do 25 tisoč na leto, ob tem pa tudi razsek, konfekcioniranje in pakiranje mesa. Za objekt že pripravljajo dokumentacijo, spremljajo pa tudi razpise za finančne podpore. Vrednost naložbe ocenjujejo na štiri milijone evrov, denar za to naj bi zagotovili iz lastnih virov, računajo pa tudi na nepovratna sredstva iz programa razvoja podeželja in na podporo lastnikov, med katerimi so poleg zadrug tudi nekatere gorenjske občine in mesno predelovalno podjetje.
Klavnica Škofja Loka je že četrto leto po številu zaklanih govedi na prvem mestu v Sloveniji. V letu 2005 jih je zaklala 18 tisoč, letos jih bo že blizu 22 tisoč. Obseg uslužnostnega klanja za kmete se jim povečuje, pri tem zagovarjajo stališče, da nihče ne sme čakati na storitev več kot en teden. »Cene tovrstnega klanja so že tretje leto enake, stroški so se v tem obdobju povečali. Doslej smo ta razkorak »lovili« s ceno kože, ki pa je v zadnjih treh mesecih že padla z enega evra na dvajset centov,« je dejal Vodnjov in poudaril, da so konkurenčni ostalim klavnicam in da to želijo ostati tudi v prihodnje. Na vprašanje Bogomirja Bajda iz tržiške zadruge, zakaj odkupne cene goved tako nihajo, je odgovoril, da cena ni odvisna samo od ponudbe in povpraševanja v Sloveniji, ampak od razmer na širšem, evropskem in svetovnem trgu. »Doslej so cene nihale mesečno, zdaj se spreminjajo tedensko. V klavnici se tem nihanjem le prilagajamo,« je dejal Vodnjov.