Cena mleka se znižuje

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije: "Mlečna kriza prihaja tudi k nam, cena mleka se znižuje proti 28 centom za liter."

Crngrob – Koordinacija gorenjskih kmetijskih zadrug, ki jo pod okriljem Zadružne zveze Slovenije vodi Dušan Pintar, je v petek na turistični kmetiji Pri Marku v Crngrobu obravnavala aktualne zadružne probleme, predvsem pa vplive finančne in gospodarske krize na kmetijsko zadružništvo. Kot je dejal Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, se v zadružništvu posledice za zdaj odražajo v tem, da trgovci podaljšujejo plačilne roke mlekarnam, klavnicam in vinskim kletem, te pa jih podaljšujejo tudi zadrugam. Če so se nekdaj ceniki spreminjali na tri do štiri mesece, se zdaj tedensko, na to pa vplivata ponudba in povpraševanje ne le na evropskem, ampak tudi na svetovnem trgu. Mlečna kriza prihaja tudi k nam, cena mleka se znižuje proti 28 centom za liter, na Češkem, na primer, je možno dobiti mleko že po ceni od 22 do 24 centov. Problem je tudi v tem, da si slovenske mlekarne, ki so v zadružni lasti ali imajo zadruge v njih pomembne deleže, med seboj pretirano konkurirajo. »Kar zadeva povezovanje, Gorenjsko vidim kot enotno zadrugo, vsaj glede nabave reprodukcijskega materiala in prodaje kmetijskih pridelkov,« je dejal Vrisk in kot problem izpostavil tudi vse hujše pritiske občin na pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč, še zlasti, če gre za pozidavo kompleksov, velikih sto, dvesto hektarjev. Direktorica škofjeloške kmetijske zadruge Anica Frelih je med drugim opozorila: »Zadruge že občutimo posledice krize v lesni industriji, v mlekarnah razmišljajo o znižanju cen, povečale so se terjatve …« Marijan Roblek, direktor KGZ Sloga Kranj, je potrdil, da so mlekarne že napovedale znižanje odkupne cene mleka, ob nižji ceni pa se bo bržkone zmanjšal tudi odkup. Cene mineralnih gnojil se umirjajo oz. znižujejo, vendar kmetje čakajo z nakupom, ker upajo, da se bodo znižale še bolj. »Zadruge bomo občutile tudi posledice krize v ostalih gospodarskih dejavnostih. Če se bo povečalo število brezposelnih in bo padla kupna moč, bodo veliki tudi pritiski na znižanje cen,« je dejal Roblek. Aleš Dolenc, direktor KGZ Sora Žiri, ugotavlja, da zadruge niso bile nikoli izrazito dobičkonosne, vendar pa so zelo trdožive. Opozoril je na to, da ne morejo sodelovati na razpisih podjetniškega sklada. Kar zadeva povezovanje oz. sodelovanje gorenjskih zadrug, to že poteka. Zadruge so ustanovile skupno podjetje za trženje mleka Mlekop, si zagotovile klanje živine v škofjeloški klavnici, ki je v večinski zadružni lasti, sodelujejo pa tudi pri nabavi reprodukcijskega materiala.

Na vprašanje predsednika cerkljanske kmetijske zadruge Janka Goloreja, v kakšnem stanju je Deželna banka Slovenije, je direktorica Kapitalske zadruge Nataša Belingar odgovorila, da je kriza deloma prizadela tudi banko in da zato dobiček letos ne bo tako velik kot lani. Ker bo KD Group, ki je za Kapitalsko zadrugo druga največja lastnica DBS, ustanovila svojo banko, je vprašanje, kaj bo naredila z deležem v DBS. Predsednik nadzornega sveta banke Peter Vrisk je potrdil, da je DBS dobra, zdrava banka, za katero se zaradi razvejane poslovne mreže zanimajo tudi drugi.