Od Kardelja do tajkunov

Ob predstavitvi prve knjige ekonomista Rada Pezdirja so Finance pripravile okroglo mizo o gospodarstvu v Sloveniji. Poleg avtorja so sodelovali Tone Rop, Jože P. Damijan in Milan Balažic. Je Slovenija ubrala pravo ekonomsko pot ali bi lahko napredovala hitreje?

»Knjiga odgovarja na vprašanja, ki niso povsem nova. Že leta 1515 so v velikem kmečkem uporu za staro pravdo zahtevali znižanje davkov, odpravo prisilnega dela, učinkovito in neodvisno sodstvo in svobodno trgovino. Kdo bi si mislil, da petsto let kasneje govorimo o istih zadevah,« je rdečo nit knjige Slovenska tranzicija od Kardelja do tajkunov opisal avtor Rado Pezdir. Po dvajsetih letih tranzicije se Pezdir sprašuje, zakaj je država do državljanov tako pokroviteljska in ne pusti dihati, zakaj so po vseh reformah strukturni kazalci začeli kazati, da Slovenija zaostaja za drugimi tranzicijskimi državami. Knjiga ni zgolj ekonomska, ampak posega tudi v politiko, znanost in filozofijo, odgovarja na vprašanje, zakaj Slovenci nismo bolj ambiciozni, zakaj ne zahtevamo več od sebe in države. Še več, Pezdir pravi, da smo Slovenci že od Marije Terezije navajeni, da država prevzema odgovornost za našo osebno svobodo.

Anton Rop se je sprva branil, da je prišel v volčji brlog, med liberalce in bo morda edini pozitivno ocenil slovensko gospodarstvo v zadnjih dvajsetih letih: »Ob najnovejših številkah se lahko zelo zabavamo, saj razlagajo povsem drugačno zgodbo, kot je predstavljena v knjigi.« Slovenska tranzicija z drugimi tranzicijskimi državami v knjigi sicer kaže relativno črno sliko. »Slovenija je bila relativno stabilna po vseh kazalcih, druge države pa so šle skozi bolj dinamični razvoj. Po drugi strani smo imeli do sedaj le en velik padec v gospodarski aktivnosti, to je ob osamosvojitvi. Druge države so imele vsaj še en do dva padca, danes se finančna kriza na Slovaškem, v Latviji, Estoniji, …, kaže veliko bolj kot pri nas, so v veliki recesiji,« pravi Jože P. Damijan.

Strinja se, da slovenska družba ni pripravljena na radikalne spremembe, pravi Damijan in dodaja, da bo Slovenija tudi v prihodnje zelo uspešna, saj nima možnosti, da bi bila neuspešna, pa čeprav s 'slovenskim načinom tlačimo podjetne posameznike'. »Trenutno stanje duha govori o koncu ekonomskega liberalizma. Knjiga pada v čas, ko govorimo o globalni recesiji in nagovarja mandatarja k zmernemu tveganju, k širitvi svobode trga, proti monopolom, k regulaciji trga dela, transparentni privatizaciji in podobno,« meni Milan Balažic in se ob primeru Mercatorja sprašuje, ali naj država res znova prevzame odgovornost.

Slovenija še vedno drsi na lestvicah konkurenčnosti, saj gospodarstvo na levi obvladuje tovarišijski, na desni pa domačijski kapitalizem. Rado Pezdir in liberalci prisegajo na vladavino prava, zato je boj proti tajkunom le vzpostavitev močne države z reguliranim trgom, na katerem pa država ne sme sodelovati. Sodelujoči so spregovorili tudi o koncentraciji kapitala, ki so jih 'pridelale' vse tranzicijske države, le način je bil drugačen, pa o državnih pomočeh oziroma ali bi bilo bolje podjetja, ki ne morejo zagotoviti 700 evrov plače, zapreti in tudi o tem, da mora gospodarska rast voditi k višjim plačam, sicer rast nima smisla.