Sprehod do cerkvice

Sveti Jakob (806 m) - Potep do razgledne cerkvice sv. Jakoba ni naporen, nudi čudovit razgled, predvsem na Kamniško-Savinjske Alpe. Za vzpon in sestop si bomo izbrali krožno pot in tako "zašpilili" okusno klobaso.

Polhograjski Dolomiti oz. Polhograjsko hribovje je od leta 1974 razglašeno za krajinski park, saj ga odlikujejo klasične kamnine in dolomit, v poletnih mesecih pa je znano tudi po številnih raznolikih rožah, tudi takih zaščitenih. Vrhovi so večinoma nezahtevni, no, tudi kakšen zahtevnejši in strmejši se najde, a danes si bomo privoščili le kratek potep.

Vas Topol, ki je zaradi cerkvice nad vasjo bolj znana pod imenom Katarina, je eno najbolj obiskanih območij v Polhograjskih Dolomitih in običajno tudi izhodišče za številne in nenaporne ture. Danes se bomo povzpeli do cerkvice sv. Jakoba, na višini 806 metrov.

Zapeljete se skozi vas Sora in pri Hiši kulinarike zavijete levo. Tik pod vasjo Topol je na desni strani smerokaz do Sv. Jakoba. Pri smerokazu parkirate in se odpravite naprej peš. Nadaljujete skozi vas Brezovica. Na začetku je pot makadamska, vodi najprej skozi vas, nato skozi gozd, na koncu katerega zavije desno pa je celo asfaltirana. Večino poti boste pred seboj lahko videli cerkev sv. Jakoba. V zadnjih metrih vzpona po asfaltni cesti boste pred seboj zagledali greben, na katerega vas bo tudi usmerila markacija, saj se boste priključili markirani poti, ki do Jakoba vodi s Katarine.

Po prehojenem grebenu, ki je izredno razgleden proti Kamniško-Savinjskim Alpam, je pred vami še kratek in strm vzpon do cerkvice. No, strm?! Kakor hočete. Če izberete levo pot, je le-ta speljana okoli hriba, tako da strmine ne boste občutili, če pa izberete desno pot, boste pa zagrizli v klanec in v nekaj minutah na vrhu.

Cerkev svetega Jakoba nosi ime po apostolu, Gospodovem bratu (Gal 1,19) Jakobu. Po prepričanju nekaterih kristjanov je bil Jakob res Jezusov pravi brat (sin Jožefa in Marije). Katoliki pravijo, da gre za uporabo besede brat v širšem smislu - Jakob naj bi bil Jezusov bratranec. Pravoslavni kristjani verujejo, da je bil Jakob Jožefov sin iz prvega zakona in torej Jezusov polbrat, vseeno pa ga pogosto imenujejo Jakob Božji brat. Imenovali so ga tudi Jakob Pravični, saj je bil znan po svoji pravičnosti in skromnosti. Omenjena cerkev datira v 17. stoletje, leta 1895, ko je bil v Ljubljani močan potres, pa je bila cerkev močno poškodovana. Današnjo podobo je dobila leta 1898.

Na vrhu Jakoba je skrinjica, z vpisno knjigo in žigom. Če se vsedete pred cerkvijo, se pred vami razprostre Polhograjsko hribovje; Grmada, Tošč, Osolnik. Vmes nekje je tudi Govejek. Na drugi strani se odpirajo Julijske Alpe; čudovit je pogled na Julijce skupaj z očakom Triglavom.

Za spust lahko izberete pot vzpona, predlagam pa vam, da pot "zašpilite" in se z Jakoba spustite do Katarine. Po spustu z vrha, ko pridemo do vasi, si oglejte še leta 2002 obnovljeni Porentov vodnjak. Makadamska pot kmalu postane zopet asfaltirana, odpre se nam tudi pogled na cerkev sv. Katarine, potem pa sledi še strm asfaltiran spust do Topola.

Za tiste, ki vam kratek izlet ni po volji, se na sv. Jakob lahko podate iz doline Ločnice. Za vzpon boste potrebovali približno uro in pol, premagali pa boste 400 višinskih metrov.

V teh dneh, ko nam zima trka na vrata, morda z izletom na Jakob lahko tudi počakate, da sneg pobeli pokrajino. V zimski idili se namreč sončni zahod na sv. Jakobu prelevi v čarobne barve; v pravem trenutku vas lahko objame tudi vijolična. A na snegu bodite še posebej previdni!

Nadmorska višina: 806 m

Višinska razlika: 106 m

Trajanje: 1 ura

Zahtevnost: 1 zvezdica