Gospodarstvo čaka na ukrepe države

Leto 2009 bo izjemno zahtevno, saj se bo, kot vse kaže, Slovenija znašla v podobnem položaju kot leta 1991. Izvozno naravnana Gorenjska zaostaja.

Kranj – Osrednja tema sredine seje upravnega odbora Območne zbornice Gospodarske zbornice Slovenije za Gorenjsko so bila aktualna gospodarska gibanja v Sloveniji in na Gorenjskem, ki gospodarstvenikom povzročajo velike skrbi. Čeprav so izvorne težave svetovne finančne krize v Sloveniji relativno majhne, pa so posledice te krize zaradi velike slovenske vpetosti v mednarodno menjavo in finančni sistem občutne in to vodi v gospodarsko krizo, ki bo imela izredno resne posledice, so si bili enotni na omenjeni seji. Uvod v razpravo je podal generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič.

Gospodarske rasti ne bo

»Vse informacije kažejo, da bo slovensko gospodarstvo, ki je izvozno naravnano, prišlo v zelo resno krizo. Bosch napoveduje za desetino manjšo prodajo, avtomobilska industrija po vsem svetu je na kolenih, vemo pa, kako ogromen del gospodarstva je odvisen od nje. V prednovoletnem času se po anketah kaže, da bodo ti nakupi za tretjino manjši, čeprav predstavljajo kar približno tretjino letne prodaje v maloprodaji. Potrošniki so začeli varčevati. Globalizacija je povzročila, da niti sami ne vemo, kje vse se naši proizvodi prodajajo in kako bodo domine krize vplivale na nas,« je razmere orisal Samo Hribar Milič. Ankete po panogah kažejo, da nihče več ne govori o gospodarski rasti, zadovoljni bomo z rastjo okoli ničle. Večji del slovenskega dobička je bil ustvarjen v finančnem sektorju, ki pa je danes v izgubi. Optimistične napovedi predvidevajo v letu 2009 stabilizacijo gospodarstva. Slovenske banke so iskale denar po svetu in dobile le desetino tega, kar bi potrebovali.

Kritično v gradbeništvu

Izjemno na robu smo po direktorjevih besedah s stanovanjsko politiko in posledično z gradbeništvom, ki daje kruh izjemno veliko različnim dejavnostim, od proizvajalcev materialov, opreme, transporta do preskrbe. Katastrofalna je informacija o prepolovitvi posojil bank za stanovanja. Stanovanjska gradnja se je precej razmahnila in če vse to, kar je v gradnji, ne bo našlo kupcev, bo ostalo v zgradbah ogromno vezanega kapitala. To pa ne pomeni le potopa gradbenih podjetij, pač pa cele verige proizvajalcev, obrtnikov in storitvenih dejavnosti, ki sodelujejo z gradbeniki.

Rezerv pri plačah ni

Gospodarska kriza, ki se začenja, bo nedvomno povzročila povečanje strukturne brezposelnosti in pritiske na plače, pri katerih pa po Hribar Miličevem mnenju rezerv ni. Devetdeset tisoč zaposlenih je v podjetjih, ki poslujejo z izgubo, tristo tisoč pa v podjetjih, ki ustvarijo manj kot tri četrtine povprečne dodane vrednosti. Začeli smo s pretiranim potrošništvom, ki v veliki meri sloni na zadolževanju (v štirih letih se je naš dolg povečal za 89 odstotkov, dolg države pa za 110 odstotkov). Vsako nadaljnje zadolževanje bi bilo opravičljivo samo za naložbe za višjo konkurenčnost.

Veliko neizvršenih domačih nalog

Žal nismo opravili nekaterih pomembnih domačih nalog: imamo nefleksibilen trg dela, rigidne okoljevarstvene pogoje poslovanja, togo, drago in počasno državno upravo na eni strani, na drugi strani pa je res, da smo v menedžersko-organizacijskem razvoju, dizajnu, razvoju blagovnih znamk, povezovanju in pri nastopanju na novih trgih zaspali. Izredno nesrečna okoliščina je, da je Slovenija v vakuumu, v času brezvladja, ko država v prihajajoči krizi ne ukrepa. Še vedno so velike rezerve v deregulaciji sistema, nujno potrebujemo fleksibilen trg dela, znižanje davčnih obremenitev – zahtevali bodo znižanje prispevkov delodajalcev, umik države iz gospodarstva v smislu upravljanja in določevanja pogojev okolja (cene komunale, elektrike) ter učinkovitejše pridobivanje evropskih sredstev. Podobno kot v letu 1991, ko smo izgubili veliko trgov, tudi danes potrebujemo trdno medsebojno navezo za razvoj ekonomije, razvoj standarda družbe in posameznikov. Ob preveliki odvisnosti od EU pozabljamo na rezerve na ruskem trgu ter na Bližnjem in Daljnem vzhodu.

Kam gre Gorenjska

V razpravi, ki je sledila in v kateri je sodelovala skoraj polovica prisotnih, so bile potrjene ugotovitve, ki so jih zapisali že v gradivu, ki so ga pripravili na območni zbornici. Velik problem je močno upadanje naročil in celo odpovedovanje nakupov. Gorenjska je močno vpeta v dejavnosti gradbeništva in v proizvodnjo za avtomobilsko industrijo, ki sta najbolj na udaru, osemmesečni podatki o izvozu že kažejo, da ni več rasti. Delež gorenjskega izvoza v slovenskem je že padel s 13 na dobrih deset odstotkov, začenjajo se odpuščanja delavcev. Pri večini gospodarskih kazalcev je imela Gorenjska še pred nedavnim deset- do 11-odstotni delež, danes smo blizu osmim odstotkom. Umik bank pri kreditiranju bo ustavil gradbeništvo, poslabšuje se plačilna sposobnost podjetij, ni denarja za razvojne projekte, grozi nelikvidnost. Doslej uspešni podjetniki postajajo pri investicijah previdni in jih bodo verjetno odložili.