Življenje nekega zdravnika (30)

Ko sem se z njim pogovarjala prvič, nisem dobila nobenega občutka, da bi bil lahko depresiven.

Na fotografijah je bil nasmejan, simpatičen, pa tudi kot sogovornik ni bil dolgočasen. Štajerec, sicer po rodu Srb, zdravnik. Svoje delo je imel rad, njegova zgodba pa je bila bolj podobna tistim iz španskih telenovel.

Rodil se je v bogati družini. Oče in mama sta bila oba Beograjčana, študirana, meščanska človeka, ki sta se že dolgo pred njegovim rojstvom odselila v Slovenijo. Vsako poletje je preživel mesec, dva na družinskem vikendu v Nerezinah, kjer pa je vedno dopustovala tudi družina z Danskega. Imeli so simpatično hčer in starši so že videli zakonsko zvezo, mlada dva pa sta se imela (na srečo) vsaj rada. Po letih otroškega poznanstva sta se kasneje po naključju srečala na nekem medicinskem kongresu v Portorožu in se čez kakšno leto resnično poročila. Rodila se jima je hči, vendar družinska sreča ni trajala dolgo.

Naneslo je, da je nekega dopoldneva sprejel skupino mladih študentov in v množici zagledal njo. Zaljubil se je na prvi pogled. Spodnesla mu je tla. Ker je človek načel, je čez kakšen teden obelodanil, da se bo ločil. Žena ga je najprej nejeverno gledala, potem ugotovila, da misli resno. Naslednji dan je spakirala, kupila karto za Dansko in odšla. S hčerko seveda. Pravzaprav se ni zelo sekirala, saj se slovenščine ni nikoli dodobra naučila, okolica pa je tudi ni osrečevala.

Ko je letalo odletelo in mu je njena odvetniška pisarna poslala papirje v podpis, je fant ugotovil, v kaj se je podal. Danes hčer vidi redko. Takrat, ko se bivši zazdi, da bi morda obiskala kakšno prijateljico v Sloveniji. Včasih je to enkrat na leto, včasih celo enkrat na dve leti. Najbolj ga boli to, da je bila hči še dojenček, ko sta se razšla, in danes šestletna deklica nima ravno predstave, kdo je pravzaprav moški, ki jo kliče hči.

Sicer je nekaj časa vztrajal v zvezi s študentko, pa vendar je bil pritisk okolice premočan. Razlika v letih je bodočo ginekologinjo že na prvem žuru odnesla v druge, mlajše sfere. Pri svojih dvajsetih je želela ljubiti in uživati. Predvsem to. Ločitev pa je prinesla s seboj kup problemov, bremen, ki jih ni pričakovala, niti ni razmišljala o njih. Vse skupaj je bilo zanjo preresno, on pa je po dobrega pol leta druženja že razmišljal o otrocih. Nekega večera se pri njem enostavno ni oglasila in ko jo je klical, je rekla, da naj nanjo pozabi.

Danes je star dobrih petdeset, še vedno predan svojemu poklicu, pa vendar notranja razvalina. Razcepljen je med otrokom v tujini, propadlo iluzijo ljubezni, seksualnega življenja nima, kompenzira vse skupaj s športom in delom. Sem in tja se pojavi v spletni klepetalnici, kjer potoži o tem, kako je življenje nepravično, vendar, kljub temu da je ohranjen moški, da je videti bolje kot marsikateri petintridesetletnik, se ga večina 'soklepetalk' v velikem loku izogne. Jih sploh ne zanima, da je doktor in kaj vse bi jim lahko ponudil.

In kaj se je zgodilo z njegovo študentko?

Ta je danes mati dveh otrok, doštudirala ni nikoli, se je pa omožila z nekom, ki je kar dvajset let starejši od nje. Tudi on je zdravnik.

Ironično …