Preverjeno po preverjenem konceptu

Minuli torek je bila na malih ekranih 300. oddaja Preverjeno.

Ekipa z urednico in voditeljico Alenko Arko je septembra zakorakala v osmo sezono predvajanja. »Oddaja še danes bazira na prvotnih temeljih. Uspelo nam je združiti pet zelo različnih žanrov, tem in to je še vedno super vzorec, ki deluje. Gledalcem je treba ponuditi različne stvari, ne moreš kar naprej objavljati zgodbe, v katerih jamraš, kako so vsi ubogi,« ugotavlja Alenka Arko.

Ste si na začetku predstavljali, da se bo oddaja obdržala toliko časa?

»Prva oddaja je bila na sporedu en teden pred znamenitim 11. septembrom 2001. Na začetku sem bolj razmišljala, kaj narediti iz tedna v teden in ne, ali se bo oddaja obdržala dolgo časa. Zdelo pa se mi je možno, saj so podobne oddaje magazinskega tipa tudi v Ameriki in Evropi na sporedih dolga leta. Ena takih je oddaja 60 minutes, ki mi je bila vedno svetel vzor. Sicer pa imamo tudi v Sloveniji tovrstno oddajo z več kot 20-letno tradicijo.«

Kakšni so bili začetki? Bolj skromni?

»Ne bi rekla, da so bili skromni. Še vedno se mi zdi, da je bila prva oddaja izredno dobra oz. ena boljših, ker smo jo delali več mesecev, jo 'pilili', večkrat premontirali vsak prispevek. Veliko sem razmišljala, kako naj jo sestavim, katere teme vključiti. Nazadnje je bila oddaja sestavljena iz izredno dobre preiskovalne teme o Duty freejih in dobičkih, za katero je kolegica Špela Šipek dobila novinarsko nagrado, vključili smo prispevek o Sari, ki naj bi rodila Jezusa, pa reportažo o pijančevanju … Uspelo nam je združiti pet zelo različnih žanrov, tem in to je še vedno super vzorec, ki deluje. Oddaja še danes bazira na prvotnih temeljih. Gledalcem je treba ponuditi različne stvari, ne moreš kar naprej objavljati zgodbe, v katerih jamraš, kako so vsi ubogi. Oddajo pripravljamo za zelo veliko populacijo, kljub temu pa se trudim pokrivati sodobne trende, čeprav mogoče to ne zanima vseh gledalcev.«

Je pa najbrž ključ do boljše gledanosti tudi odpiranje velikih tem skozi zgodbe malega človeka …

»Gotovo. Zdi se mi super, da najdeš konkreten primer, ki ga potem razširiš in narediš občo temo. Smo pa delali tudi obče teme, ki niso izhajale iz primera posameznika, a bile ravno tako dobro sprejete.«

Omenili ste že, da imate svetel zgled v oddaji 60 minutes, menda ste bili tudi v Ameriki …

»To je bila izjemna izkušnja. Obiskali smo ugledne časopisne hiše, televizije, se pogovarjali s tamkajšnjimi novinarji … Nisem pa bila na oddaji 60 minutes.«

Bi pa šli?

»Bi, čeprav gre pri oddaji 60 minutes za povsem drugačno produkcijo. Tam sto ljudi dela oddajo, medtem ko imam sama ekipo desetih sodelavcev. Težko bi bilo primerjati ti dve oddaji.«

Na komercialni televiziji je gledanost izjemno pomembna. Najbrž je boj za gledanost kar hud?

»Moram potrkati, saj je bila zaenkrat gledanost vedno dobra. Naj dodam, da kar pogosto v oddajo vključim stvari, za katere nisem prepričana, da bodo zelo gledane, naredim jih pa, ker mislim, da jih je treba narediti, da opozorim na kaj ali pa se tega lotim za dušo. Ko na primer opazim, da mojo hčerko in drugo mularijo nekaj zanima, naredimo prispevek za določeno populacijo, kar pogosto pa sem nato presenečena, ko ugotovim, da je nazadnje to zanimalo ogromno ljudi. Je pa dejstvo, da ima oddaja po vseh teh letih neki imidž in gledalce. Če prispevek obravnava temo, ki ne zanima veliko ljudi, a je narejen res dobro, je zelo možno, da ga bo pogledal tudi nekdo, ki mu tematika ni ravno blizu.«

Kaj bi spremenili, če bi imeli na voljo neomejeno sredstev za oddajo?

»Takoj bi zaposlila še pet novinarjev, ki imajo smisel. Pri nas se specifika dela precej razlikuje od dnevno-informativnega programa. Veliko je novinarjev, ki ne morejo brez dnevnega adrenalina, vklopov. Pri oddaji Preverjeno vse skupaj malo 'pletemo', gre za drugo kreativnost. Ritem je zdaj kar naporen in če bi imela več ljudi, bi se česa lahko lotila bolj poglobljeno.«

V vseh teh letih je v oddaji Preverjeno nastalo okoli 1.300 prispevkov. Na katerega ste najbolj ponosni? Morda na odmeven prispevek o ostankih letalske nesreče na Korziki?

»Ta prispevek je bil res super. A to ni bila toliko moja zgodba, čeprav kot urednica veliko sodelujem pri nastajanju prispevkov, v vse se vtikam, za Korziko pa je najbolj zaslužna prizadevna avtorica Jana Kobal Ocvirk. Je pa še ogromno drugih stvari, na katere sem ponosna. Včasih je bilo treba delati neprijetne stvari, ko si se moral posredno dotakniti neetičnega početja kolegov. To je zoprno in marsikdo se raje temu izogne.«

Kako se vas dotaknejo številne pretresljive zgodbe?

»Seveda ne moreš ostati ravnodušen. Pred nekaj leti sem imela prav krizo. Včasih se po naključju zgodi, da delaš kup pretresljivih zgodb, ki jim sledijo še odzivi, včasih grožnje. Takrat se mi je zdelo, da je to res prevelik pritisk. Z leti postaja lažje, bolj se distanciram, znam oceniti, koga že vnaprej zavrniti, ker veš, da ne moreš nič narediti.«

Zdaj vas že vrsto let poznamo kot voditeljico. Vas kdaj zamika, da bi vzeli snemalca in spet šli sami na teren v lov za zgodbo?

»Seveda me. Pred dvema letoma sem se na primer bolj za šalo lotila teme, ki je bila tako obupna, da je ne bi nobenemu kolegu novinarju niti ponudila. Ko sem se takrat avgusta vrnila z dopusta in še ni bilo preveč gneče, mi je pod roke prišel načrt vlade za razvoj do leta 2017, ki je vseboval projekt za umetni otok, avto na vodik … Vse se je tako fino slišalo, meni pa se je zdelo kar malo smešno. Vozila sem se po vsej Sloveniji, posnet material je bilo treba zmontirati, priprava takega prispevka je kar proces. In sem ugotovila, da je nemogoče urednikovati, letati po terenu in nazadnje še voditi oddajo.«